Vir: Lasten
Zaključek
Temeljno raziskovalno vprašanje je, ali je mogoče oblikovati model za krepitev celovitosti posameznika - zaposlenega, ki bi povečeval njegovo psihično dobro počutje in s tem pozitivno vplival na uspešnost organizacij. Namen prispevka je bil analizirali vpliv psihičnega dobrega počutja, ki izvira iz posameznikove zadostne in potrebne celovitosti na uspešnost organizacije, oblikovati model psihičnega dobrega počutja na temelju zadostne in potrebne celovitosti posameznikov za povečevanje uspešnosti
organizacij.
Raziskovalni model je temeljil na večih glavnih determinantah, v ozadju katerih pa je vedno človek. Gre za naslednje determinante, ki so obenem tudi naši ključni raziskovalni konstrukti: (i) zadostna in potrebna osebna celovitost (ZIPOC), (ii) psihično dobro počutje (PDP), (iii) samospoštovanje, (iv) management človeških virov (HRM), (v) aktivnosti organizacije za dvig psihičnega dobrega počutja in (vi) uspešnost. Povezavo med omenjenimi konstrukti najbolje izraža naša raziskovalna teza, ki se glasi: Organizacije, ki imajo v svoji strukturi (po opredeljenih kriterijih) bolj osebno celovite zaposlene, ki se ponašajo z višjo ravnijo psihičnega dobrega počutja, so uspešnejše.
Pregled literature nas je pripeljal sklepa, da gre za aktualno temo in pomembno netehnološko inovacijo, na podlagi katere organizacije lahko svojo uspešno povečujejo z vlaganji v zaposlene, natančneje v njihovo ZIPOC in PDP. Omenjeno spoznanje je pomembno za slovenske (in druge) organizacije in njene managerje, saj jim pomaga razumeti pomen in vpliv PDP zaposlenih na temelju njihove ZIPOC na HRM in posredno na uspešnost organizacij.
S tem nakazujemo tudi možnost za pot iz slepe ulice, v kateri je sedaj gospodarstvo, ker se je model neo-liberalne ekonomije iztrošil, saj se njegova predpostavka, da deluje svobodni trg za vse enako, ne uresničuje, ampak se z omejeno konkurenco uveljavljajo monopoli in s tem fevdalni kapitalizem. Le-ta onemogoča dobro počutje. To znižuje ustvarjalnost sodelavcev, družbeno odgovornost in zato uspešnost, obenem pa povzroča (namesto da preprečuje) stavke, terorizem, trpinčenje, potrebe po zdravljenju ipd., kar veliko stane. Preko PDP zaposlenih kakor tudi drugih ljudi lahko stopimo na pot iz slepe ulice danega družbeno-gospodarskega položaja.
Predlogi za management
Pričakovani rezultati doktorske disertacije Šarotar Žižkove (2012) bodo bistveno obogatili sposobnost podjetij v tranzicijskih družbah, konkretno v Sloveniji, da bodo pospešeno postala inovativna in družbeno odgovorna podjetja, ki svoj uspeh gradijo na ustvarjalnosti kot podlagi in tudi posledici za PDP sodelavcev. Ta lastnost bi se potem po multiplikativnem učinku lahko razširila z organizacije na druge organizacije, tako da bi v Sloveniji nastala inovativna družba dovolj pospešeno, da bi izšla iz sedanje krize z bistveno manj hudimi posledicami kot sicer. Merjenje in merilno spoznana stanja in trendi so podlaga za smiselno ukrepanje. Le-to sedaj le izjemoma povezuje poslovne in širše ekonomske uspehe z ustvarjalnostjo širših krogov sodelavcev (kar bi zaposleni morali in mogli postati), še manj pa z njihovim PDP, ki je med bistvenimi pogoji, da se njihova naravna in priučena ustvarjalnost uporabita v korist 'njihovih' organizacij in širše skupnosti, ne le za oteževanje delovanja podjetja/organizacije (v obliki spretnega izmikanja, omejevanja na delo po prejetih ukazih in nič več ipd.) in v korist njih samih v prostem času.
Torej je prvo ključno priporočilo managementu, da meri tako stopnjo ZIPOC kot tudi PDP zaposlenih, da bi lahko z ukrepi HRM kakor tudi drugimi ukrepi bistveno
prispevalo k dvigu obeh. PDP zaposlenih, ki temelji na ustvarjalnosti namesto na lenobi, spada med osrednje spregledane pogoje inovacij in zahteva inovacijo navad in zato managementskega stila, da bi postalo dejavnik inovativnega poslovanja in inovativne družbe kot poti iz krize. Merjenje PDP kakor tudi ZIPOC spada med pogoje, da se lastniki, managerji in sodelavci lahko lotijo takega inoviranja, saj je človeška navada, da se največ ukvarjamo s tistim, kar nam z merili daje spodbudo v obliki slike, ki prikazuje uspešen izid. Tako nastaja možnost za pot iz slepe ulice, v kateri je sedaj gospodarstvo, ker se je model neoliberalne ekonomije iztrošil, saj se njegova predpostavka, da deluje svobodni trg za vse enako, ne uresničuje, ampak se z omejeno konkurenco uveljavljajo monopoli in s tem fevdalni kapitalizem. (Več v: Mulej, Dyck, ur., 2014, 2015; Mulej idr., ur., 2016). Le-ta na temelju odnosa do človeka kot nebodigatreba / nujnega zla, ki je nadomestljivo, onemogoča dobro počutje. To znižuje ustvarjalnost, družbeno odgovornost in zato uspešnost sodelavcev, obenem pa povzroča (namesto da preprečuje) stavke, terorizem, trpinčenje, potrebe po zdravljenju ipd., kar veliko stane. S tem seveda nakazujemo enega izmed ključnih temeljev za pot iz slepe ulice danega družbeno-gospodarskega položaja. Slepa ulica ima svoj skupni imenovalec v enostranskosti, ki je trg sam brez osebnih dejanj in lastnosti vplivnih ljudi doslej ni zmogel premagati, zato so potrebni dodatni ukrepi za več celovitosti, vključno z ZIPOC ljudi. Pot v drugačno prihodnost podpirajo PDP in ZIPOC zaposlenih ter HRM, ki temelji na družbeni odgovornosti vplivnih, kar razumemo kot poštenost namesto zlorabe v odnosu do zaposlenih, poslovnih in drugih partnerjev, širše družbe, ki kot delček vsebuje dobrodelnost, s katero pa se tu ne ukvarjamo, in okolja kot naravnih pogojev za obstoj človeštva.
Predlogi za nadaljnje raziskovanje
Avtorji so proučevali človeka, njegove zmožnosti in sposobnosti ter določene segmente človekove osebnosti ter vpliv na storilnost, vendar so pustili ob strani zanimiv vpliv PDP na temelju ZIPOC človeka kot zaposlenega na uspešnost organizacij, ki v nam dostopni literaturi ni bil analiziran. Zato smo si kot osrednji izziv izbranega znanstvenega področja in problema zastavili vprašanje, ali PDP na temelju ZIPOC posameznika predstavlja vir za krepitev uspešnosti organizacije. V raziskavi smo zato zasnovali in oblikovali model PDP na temelju ZIPOC zaposlenih kot možnega vira uspešnosti organizacije. Modelirali smo tudi proces za uveljavljanje izdelanega modela, medtem ko ostaja priložnost njegovo eventualno nadgradnjo izziv za nadaljnje raziskave.
Prav tako kot priložnost za nadaljnje raziskave vidimo tudi v:
oblikovanju nacionalnega indeksa ZIPOC populacije,
oblikovanju nacionalnega indeksa PDP posameznikov kot zaposlenih,
povezovanju ekonomskih, psiholoških, socioloških, antropoloških in podobnih meril za zagotovitev celovitosti meril uspeha, ki zdaj dojemajo zaposlenega bolj kot orodje za dobiček kot obratno.
Literatura
Amabile, T. M. in Kramer, S. J. 2007. Inner work life: understanding the subtext of business performance. Harvard business Review. Vol. 85 No. 5, str. 72-83.
Baltes, P. B., in U. M. Staudinger. 2000. Wisdom: A metaheuristic (pragmatic) to orchestrate mind and virtue toward excellence. American Psychologist 55, 122-136.
Barney, J. B. 2001. Resource-based theory of competitive advantage: A ten-year retrospective on the resource-based view. Journal of Management 27, 643-650.
Barrick, M. R. in M. K. Mount. 1991. The Big Five personality dimensions and job performance.
A meta analysis. Personal Psychology 44, 1-26.
Barrick, M. R., M. K. Mount in T. A. Judge. 2001. Personality and performance at the beginning of the new millennium: What do we know and where do we go next?. International Journal of Selection and Assessment 44(9), 9-30.
Battison, T. 1999. Premagujem stres. Ljubljana: DZS.
Baumeister, R. F. in J. J. Exline. 2000. Self-control, morality, and human strength. Journal of Social and Clinical Psychology 19, 29-43.
Bercko, V. (2017): ZDA. Trumpova Najprej Amerika. V ečer, 02. marca, s. 7
Bertalanffy, L. v. 1968, edition 1979. General Systems Theory. Foundations, Development, Applications. Revised Edition. Sixth Printing. New York: Braziller.
Bhaktivedanta, A. C. 1994. Življenje izvira iz življenja. Ljubljana: Skupnost za zavest Krišne.
Bhaktivedanta, A. C. 1995. Pot popolnosti. Ljubljana: Skupnost za zavest Krišne.
Bhaktivedanta, A. C. 1998. Bhagavad-gita, kakršna je: z izvornimi sanskrtskimi verzi, njihovo transliteracijo v latinico, slovenskimi soznačnicami za posamezne besede, prevodi verzov in izčrpnimi pojasnili. Korsnas: The Bhaktivedanta book trust.
Božič, M. 2003. Stres pri delu. Ljubljana: GV Izobraževanje.
Božičnik, S., T. Ećimović in M. Mulej (ur). 2008. Sustainable future, requisite holism, and social responsibility. Maribor: ANSTED University, Penang in co-operation with SEM Institute for climate change, Korte, in IRDO Institute for Development of Social Responsibility. Na CD.
Brečko, D. 1998. Kako se odrasli spreminjamo. Radovljica: Didakta,
Brown, L. R. 2008. Plan B 3.0; Mobilizing to Save Civilization. New York, London: Earth Policy Institute, W. W. Norton and Co.
Büssing, A. 1998. Motivation and satisfaciton: The Handbook of Human Resource Management.
London: Thomson Business Press.
Charles, S.T., C.A. Reynolds in M. Gatz. 2001. Age-related differences and change in positive and negative affect over twenty-three years. Journal of Personality and Social Psychology 80,136-151.
Chopra, D. 1996. Sedem duhovnih zakonov življenja. Kranj: Vernar consulting.
Chopra, D. 1997. Put čarobnjaka: dvadeset duhovnih pouka za stvaranje života kakvog želite.
Čakovec: Dvostruka Duga.
Chopra, D. 1998. Put do ljubavi. Čakovec: Dvostruka Duga.
Chopra, D. 1999. Kvantno liječenje. Zagreb: V.B.Z.
Chopra, D. 2006. Knjiga skrivnosti. Maribor: Litera.
Chopra, D. 2008. Življenje onstran smrti. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Clark, A., F., Entilé, F., Postel-Vinary, C., Senik in K. Van der Straeten. 2005. Heterogeneity in Reported Well-Being: Evidence from Twelve European Countries. The Economic Journal
115, 118-132.
Csikszentmihalyi, M. (1997. Finding flow. New York: Basic
Csikszentmihalyi, M. 1990 Flow: The Psychology of Optimal Experience. New York:
HarperCollins.
Cvetko, R. 2002. Razvijanje delovne kariere. Koper: Znanstveno-raziskovalno središče RS in Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
David G. Blanchflower & Andrew J. Oswald, 2000. "Well-Being Over Time in Britain and the USA," NBER Working Papers 7487, National Bureau of Economic Research, Inc.
Davila, T., M. J. Epstein, in R. Shelton. 2005. Making Innovation Work: How to Manage It, Measure It, and Profit from It. Upper Saddle River: Wharton School Publishing.
Di Martino, V. in M. Musri. 2001. Guidance for the prevention of stress and violance at the workplace. Kuala Lumpur: Department of occupational safety and health Malaysia.
Di Tella, R., MacCulloch, R.J., & Oswald, A.J. (2001. Preferences over inflation and unemployment: Evidence from surveys of happiness. American Economic Review, 91, 335- 341.
Diener, E. and M. E. P. Seligman 2004. Beyond Money. Toward an Economy of Well-Being.
Psychological Science in the Public Interest 5(1), 1-31.
Diener, E. in Diener, M. 1995. Cross-cultural correlates of life satisfaction and self-esteem.
Journal of Personality and Social Psychology, 68, 653–663.
Diener, E., E. Sandvik, L. Seidlitz, in M. Diener. 1993. The relationship between income and subjective well-being: Relative or absolute? Social Indicators Research 28, 195-223.
Dodič Fikfak, M. 2009. Prestrukturiranje gospodarstva in kazalniki zdravja. V: Delo – most za sodelovanje/4. mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi časa 2009. Hrast, A.
in M. Matjaž (urednika). Maribor: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, 63.
Duffy, M. K., D. C. Ganster in M. Pagon. 2002. Social udermining in the workplace. Academy of Management Journal, 45(2), 331-351.
Easterlin, R. A. 1974. Does Economic Growth Improve the Human Lot? Some Empirical Evidence. In P. A. David and M. W. Reder (Eds), Nations and households in Economic Growth. New York: Academic Press.
Easterlin, R. A. 1995. Will Raising the Incomes of all Increase the Happiness of All? Journal of Economic Behavior and Organization, 27(1).
Easterlin, R. A. 2001. Subjective Well-Being and Economic Analysis: A Brief Introduction.
Journal of Economic Behavior and Organization, 45(3): 225-226.
Easterlin, R. A. 2003. Building a Better Theory of Well-Being. IZA DP No. 742.
Forschungsinstitut zur Zukunft der Arbeit. Dostopno na: http://ssrn.com/abstract=392043.
Ećimović, T., M. Esposito, W. Flint, R. B. Haw, M. Mulej, M. A. Shankaranarayana, P. A.
Wilderer in L. Williams. (2007): Sustainable (Development) Future of Mankind. Korte: SEM Institute for Climate Change, www.institut-climatechange.si.
Ećimović, T., M., Mulej in R. Mayur. 2002. Systems Thinking and Climate Change System (Against a Big »Tragedy of the Commons« of All of Us). SEM Institute for Climate Change, Korte. www.institut-climatechange.si.
Elias Khalil, 2006. "Moral Outrage," Monash Economics Working Papers 07/06, Monash University, Department of Economics.
Elias Khalil, 2006. "Weakness Of Will," Monash Economics Working Papers 06/06, Monash University, Department of Economics.
Elias L. Khalil (ed.), 2003. "Trust," Books, Edward Elgar Publishing, number 2482, May.
Elias L. Khalil, 1997. "Chaos Theory Versus Heisenberg's Uncertainty: Risk, Uncertainty and Economic Theory," The American Economist, Omicron Delta Epsilon, vol. 41(2), pages 27-40, October.
Ellis, A. (2000). Spiritual goals and spirited values in psychotherapy. Journal of
Individual Psychology, 36, 279-284.
Ellis, A. (2000). How to maintain and enhance your rational-emotive therapy gains. (Rev.
ed.). New York: The Institute for Rational-Emotive Therapy.
Ellis, A. (2000. How to control your anxiety before it controls you. New York: Citadel.
Falk, A. and M. Knell, 2000. Choosing the Joneses on the endogeneity of reference groups.
Working Paper Series of the Institute for Empirical Research in Economics, University of Zurich, No 53. Switzerland
François, C. (ur.). 2004. International encyclopedia of systems and cybernetics. 2nd ed. Part I.
and Part II. München: K. G. Saur
Frey, B. in A., Stutzer. 2001. What can Economist learn from Happiness Research?. CESifo Working Paper No. 503; University of Zurich Workin Paper No. 80. Munich: Center for Economic Studies & Ifo Institute for Economic Research.
Frey, S. B. in A. Stutzer. 1999. Measuring preferences by subjective well-being. Journal of Institutional and Theoretical Economics 155(4), 755-778.
Frey, S. B. in A. Stutzer. 2000. Subjective well-being, economy and institutions. Economic Journal 100: 918-938.
Frey, S. B.in A., Stutzer. 2003. Testing Theories of Happiness; W orking Paper No. 147. Zurich:
Institut for Empirical Research in Economics, University of Zurich.
Frey, S. B.in A., Stutzer. 2009. Glück: Die ökonomiscke Analyse; Working Paper No. 417.
Zurich: Institut for Empirical Research in Economics, University of Zurich.
Fried, Y., H. A. Ben-David, R. B. Tiegs, N. Avital in U. Yeverechyahu. 1998. The Interactive Effects of Role Conflict and Role Ambiguity on Job Satisfaction and Attitudes Toward Organizational Change: A Moderated Multiple Regression Approach. International Journal of Stress Management 7(4), 289-303.
Fromm, E. 2002. Človek za sebe: psihološka raziskava etike. Ljubljana: Amalietti.
Fromm, E. 2003. Umetnost življenja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Fromm, E. 2004. Imeti ali biti. Ljubljana: Vale-Novak.
Fromm, E. 2008. Umetnost ljubezni in življenja. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Fromm, J (2005. Ten questions about emergence. Complexity Digest, 40. doi:http://dx.doi.org/
nlin.AO/0509049 arXiv, 2005/09/27.
George, M. J. in Jones, R. G. 1996. Understanding and managing organizational behaviour Reading: Addison Wesley Publishing Company.
Goerner, S., R. G. Dyck in D. Lagerroos. 2008. The New Science of Sustainability. Building a Foundation for Great Change. Triangle Center for Complex Systems, Chapel Hill, N.C.
Goossens L., Sunaert S., Peeters R., Griez E. J. L., Schruers K. R. J. (2007. Amygdala hyperfunction in phobic fear normalizes after exposure. Biol. Psychiatry 62, 1119–1125 10.1016/j.biopsych.2007.04.024 [PubMed] [Cross Ref]
Gorišek K.. 2000. Zadovoljstvo zaposlenih: naše razumevanje danes – naše potrebe jutri. Kadri.
Gregson, T. Wendell, J. 1994. Role conflict, role ambiguity, job satisfaction and the moderating effect of job-related self. Journal of Applied Business Research, 10 (2), 104- 114.
Grü, C. in S. Klasen. 2001. Growth, income distribution and well-being in transition coutnries.
Economics of Transition 9(2), 359-394.
Grü, C. in S. Klasen. 2003. Growth, Inequality and Well-Being: Intertemporal and Global Comparisons. CESifo Economic Studies. 49(4): 617-659.
Hamel, G. 2002. Leading the Revolution; How to Thrive in Turbulent Times by Making Innovation a Way of Life. Boston: A Plume Book.
Hay, L. L. 1994. Moč je v tebi. Ljubljana: Rea.
Hay, L. L. 2003. 101 pot do sreče. Ljubljana: Karantanija.
Hay, L. L. 2004. Zmorem!: kako si s pomočjo afirmacij izboljšati življenje. Ljubljana:
Gnosis_Quatro.
Hay, L. L. 2006. Telo je tvoje: miselni vzroki telesnih bolezni in metafizično zdravljenje.
Ljubljana: Gnosis_Quatro.
Hay, L. L. 2008. Obdobja našega življenja: nenavadne resnične zgodbe o istodobnosti, usodi, smislu in namenu. Ljubljana: Karantanija.
Hippel, E. von. 2005. Democratizing Innovation. Cambridge, Mass: MIT Press.
Hornung, B. R. 2006. Happiness and the pursuit of happiness. A sociocybernetic approach.
Kybernetes 35(3/4), 323-346.
Ihan, A. 2004. Do opornosti z glavo. Ljubljana: Mladinska založba.
Ihan, A. in M. Simonič Vidrih. 2005. Stres na delovnem mestu in spoprijemanje z njim: Kaj lahko naredim, da živim v sožitju s stresom? Ljubljana: DRX.
Inanga, E. L. in W. B. Schneiderb 2005. The failure of accounting research to improve accounting practice: a problem of theory and lack of communication. Critical Perspectives on Accounting 16 (3), 227-248.
ISO (2010): ..ISO 26000; See: http://www.iso.org/iso/ discovering_iso_26000.pdf
James, O. 2007. Affluenza – a contagious middle class virus causing depression, anxiety, addiction and ennui. London: Vermillion, an imprint of Ebury Publishing, Random House UK Ltd etc.
Judge, T. A. in J. E. Bono. 2001. Relationship of core self evaluation traits – self esteem, generazide self efficacy, locus of control and emotional stability – with job satisfaction and job performance. A meta analysis. Journal of Applied Psychology, 86 80-92.
Judge, T. A., C. J. Thorese, J. E. Bono in G. K. Patton. 2001. The job satifaction – job performance relationship: a qualitive and quantitive review. Psychological Bulletin 127, 376-407.
Judge, T. A., E. A. Locke in C. C. Durham, 1997. The dispositonal causes of job satisfactio«. A core evaluations approach. Research in Organizational Behavior 19, 151 – 188.
Jurše, M., Tominc, P. in Prosenak, D. 2007. Globalna tržna usmerjenost in inovativnost kot dejavnika uspešnosti slovenskih podjetij. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Kaplan, R. S. in D. P. Norton. 1996. The balanced scorecard: translating strategy into action.
Boston: Harvad Business School Press.
Kasser , T ., & Sheldon , K. M . ( 2009 ). Time affluence as a path towards personal happiness and ethical business practices: Empirical evidence from four studies . Journal of Business Ethics , 84 , 243 – 255 .
Khalil, Elias, 2006. "Entrepreneurship and Economic Theory," MPRA Paper 501, University Library of Munich, Germany, revised 18 Oct 2006.
Khalil, Elias, 2006. "The Roadblock of Culturalist Economics: Economic Change á la Douglass North," MPRA Paper 1045, University Library of Munich, Germany.
Kieselbach, T. 2009. Health in restructuring: Empirical evidence and policy recommendations. V:
Delo – most za sodelovanje/4. mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi časa 2009. Hrast, A. in M. Matjaž (urednika). Maribor: IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, 58.
Kojc, M. 2001. Pot k sreči. Ljubljana: Vale-Novak.
Kojc, M. 2002. Učbenik življenja. Ljubljana: Domus.
Kojc, M. 2007. Razsvetljeni človek. Ljubljana: Vale-Novak.
Kononenko, I. 2002. Znanost preverja duhovnost, [online]. Dostopno na: http://lkm.fri.uni-lj.si/
xaigor/slo/Znanost%20preverja%20duhovnost.doc. [17.2.2009]
Kononenko, I. 2005a. Objektivna znanost in subjektivna duhovnost sta komplementarni. V:
Zbornik 8. mednarodne multikonference Informacijska družba. Markič O. in sod. (uredniki), Ljubljana: IJS 2005, 61-64.
Kononenko, I. 2005b. Znanost preverja fenomene zavesti, [online]. Dostopno na: http://
lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/clanki/KOGN2003%20IGOR-ZNANOST%
20PREVERJAFENOMENE.doc. [17.2.2009]
Kononenko, I. 2005c. Objektivna znanost in subjektivna duhovnost sta komplementarni, [online].
Dostopno na: http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/IgorKomplementarnost.doc. [17.2.2009]
Kononenko, I. 2006. Učitelji modrosti vseh kultur sporočajo isto, [online]. Dostopno na: http://
lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/modrosti/ucitelji/ucitelji-modrosti60.doc. [17.2.2009]
Kovač, D. 2006. Evolucija in kadrovski vidik. V: Ritmi poslovne evolucije: sistemi, orodja in izkušnje za viharna razmišljanja. Bulc V. (ur). Ljubljana: Vibacom, 114-122.
Kriyananda. 2007. Modrost in moč astrologije. Ljubljana: Gnostica.
Kunde J. 2000. Corporate religion. London, New York, San Francisco, Toronto, Sydney in drugo: Prentice Hall.
Lahovnik, M. 2008. Družbena odgovornost ko dejavnik korporacijskega upravljanja podjetij v Sloveniji. Naše gospodarstvo 54(5/6), 10-21.
Lambin, Jean-Jacques (2000. Market-driven Management – Strategic & Operational Marketing.
Basingstoke, London: Macmillan Press.
Lawler, E. E. 1994. Motivation in Work Organizations. San Francisco: Josey – Bass.
Leksikon Sova. 2006. Avtorji: France Bučar; Vid Jakulin; Gorazd Kušej; Anton Perenič; Bogomir Sajovic; Bojan Zabel; Maja Ogrizek. Ljubljana : Cankarjeva založba.
Lesar, I. 2002. Med iskanjem smisla in izbiro smisla. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
Lindemann, H. 1982. Premagani stres: človek in vsakdanji pritiski. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Lipičnik, b. 1996. Človeški viri in ravnanje z njimi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.
Lipičnik, B. 1997. Človeški viri in ravnanje z njimi. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
Lipičnik, B. 2002. Ravnanje z ljudmi pri delu. Management. Radovljica: Didakta.
Lipičnik, B. in Mežnar, D. 1998. Ravnanje z ljudmi pri delu (Human Resources Management).
Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Looker, T. in O. Gregson. 1993. Obvladajmo stres: Kaj lahko z razumom storimo proti stresu?.
Ljubljana: Cankarjeva založba.
Luban-Plozza, B. in U. Pozzi. 1994. V sožitju s stresom. Ljubljana: DZS.
Ludwig von Bertalanffy, “An Outline of General System Theory,” The British Journal for the Philosophy of Science, Vol. 1, No. 2 (Aug., 1950), pp. 134-165.
Lykken D. 1999. Happiness. New York: Golden Books.
Maheshwarananda, P. 1999. Izbrani biseri. Kranj: Društvo Joga v vsakdanjem življenju.
Maheshwarananda, P. 2000. Sistem Joga v vsakdanjem življenju. Dunaj: Ibera Verlag/European University Press.
Maheshwarananda, P. 2006. Skrite moči v človeku: čakre in kundalini. Novo mesto: DNM.
Maheshwarananda, P. 2008. Srečanja z jogijem. Novo mesto: DNM.
Marušić, S, 2001. Upravljanje ljudskim potencijalima, Zagreb: Adeco; Ekonomski institut, Zagreb.
Maslach, C. in M. P. Leiter. 2002. Resnica o izgorevanju na delovnem mestu. Kako organizacije povzročajo osebni stres in kako ga preprečiti. Ljubljana: Educy.
Maslow, A. H. 1954. Motivation and personality. New York: Harper and Row.
McBride, M. 2001. Relative Income Effects on Subjective Well-Being in the Cross Section.
Journal of Economic Behavior & Organization 45, 251-278.
McCullough, M. E. 2000. Forgiveness as human strength: Theory, measurement, and links to well being. Journal of Social and Clinical Psychology 19, 43-54.
McCullough, M. E. in C. R. Snyder. 2000. Classical sources of human strength: Revisiting an old home and rebuilding a new one. Journal of Social and Clinical Psychology 19, 1-10.
Merkač Skok, M. 2005. Osnove managementa zaposlenih. Koper: Fakulteta za management.
Milfelner B. in S. Šarotar Žižek. 2014. Model psihičnega dobrega počutja zaposlenih na temelju zadostne in potrebne osebne celovitosti za krepitev uspešnosti. Maribor: IRDO.
Milfelner, B. 2008. Model vpliva trženjskih virov na tržno in finančno uspešnost organizacije:
doktorska disertacija. Ljubljana: Borut Milfelner.
Možina, S. 1984. Planning for Manpower development. International Centre for Public
Možina, S. 1984. Planning for Manpower development. International Centre for Public