Šele v 60. letih je publicistična zvrst dobila svoje mesto v funkcijski klasifikaciji jezika, čeprav jo je kot »časopisni jezik« razpoznal že Breznik leta 1933 in zapisal, da je
»časnikarski jezik /.../ po svoji vrednosti najnižja, po svojem vplivu pa najmočnejša vrsta jezika« (Breznik 1967: 136).
- 14 -
Po definiciji publicistična zvrst zajema besedila besedila množičnih občil, namenjena javnosti. Njene temeljne značilnosti so aktualnost, publiciteta in prepričevalnost (Kalin Golob: 180–182).
Toporišič (1984: 24–26) izpostavi, da je publicistični jezik zelo raznovrsten, kar izhaja iz dejstva, da je ciljna publika publicistov, kateri želijo ustreči, zelo raznolika in široka. Zanj je značilna posredovalna vloga, saj skuša svojemu naslovniku zahtevnejše vsebine posredovati na čim bolj preprost način, pri čemer se približuje funkciji poljudnoznanstvenega jezika.
Razlika je v tem, da je publicistični jezik precej bolj propaganden in senzacionalen. Poleg tega je publicistični jezik tudi bolj individualen. Toporišič dodaja, da so nekatere novice lahko preveč poudarjene (napihnjene) ter zaradi naglice tudi manj natančne kot poljudnoznanstvena besedila. Toporišič opozarja na dejstvo, da v tiskanih medijih poleg publicističnih besedil najdemo besedila leposlovne, praktično obveščevalne ter tudi poljudnoznanstvene narave, pri slednjih velja, da se publicističnost pojavlja v manjši meri, kadar gre za t. i. specializirane revije poljudnoznanstvenega oz. znanstvenega tipa.
Pri Skubicu (1994/95: 155–162) publicistični jezik ne tvori samostojne skupine, ampak spada k t. i. sporočanjsko-vplivanjskemu govoru. Ta vključuje poleg že omenjenega publicističnega jezika tudi del strokovnega in praktičnosporazumevalni jezik, zaradi česar je formalno zelo raznolik. Funkcija sporočanjsko-vplivanjskega govora je perlokucija. Zanj je značilno tudi, da je, v nasprotju z znanstvenim jezikom, oblika prilagojena vsebini. Govorec ima tako vso svobodo, kar zadeva rabo propozicij, bistveno je le, da je razumljiv, prepričljiv in da upošteva zahteve okoliščin.
Skubic dodaja, da sporočanjsko-vplivanjski govor od znanstvenega loči prikrivanje smisla, kar lahko pripomore tudi k večji prepričljivosti.10 Subjekt nastopa kot »subjekt vreden zaupanja«, kar je še eno sredstvo prepričevanja, saj se lahko, na podlagi ustvarjenega zaupanja, govorec posveti idejni in sporočilni igri, ne da bi mu bilo potrebno nenehno utemeljevati povedano.
10 Skrajno točko v zapletenosti smisla predstavlja ideološki govor, ki je po mnenju Gnamuševe nasprotje logičnega znanstvenega jezika (Skubic 1994/95: 162).
- 15 - 3.3 Strokovni jeziki11
3.3.1 Praktično strokovni jezik
Kot prvi strokovni jezik Toporišič (1984: 23) omenja praktično strokovni jezik, ki ga pri svojem poklicnem delu uporabljajo delavci najrazličnejših strok. Podoben je praktično sporazumevalnemu, s to razliko da je v njem več strokovnega izrazja, da je natančnejši in bolj izdelan.
3.3.2 Znanstveni jezik
Toporišič (1984: 23–24) kot najvišjo vrsto strokovnega jezika imenuje t. i. znanstveni jezik.
Znanstveno je obširnejši, abstraktnejši in znan manjšemu krogu ljudi kot praktično strokovni jezik, skupno pa jima je strokovno izrazje. Za znanstveni jezik je značilna natančnost, enopomenskost, odsotnost čustvenosti in jedrnatost pri opisovanju predmetov. Besednih iger oz. kakršnih koli besednih figur v znanstvenem jeziku ni, stavčni vzorci so tipični in neindividualni.
Posebna merila ima znanstveni jezik tudi pri citiranju, zanj so značilne opombe na dnu strani, t. i. podčrtno dopolnilno informiranje ter tudi globalno informiranje v obliki sinopsisa in povzetka, ki sta napisana v enem od svetovnih jezikov (ponavadi angleščina ali nemščina).
Sajovic (1986: 51) ugotavlja, da znanstvena besedila težijo k prosti povedi s številnimi samostalniki (predvsem glagolniki in izglagolski samostalniki), katerih funkcija je, da zgoščujejo več stavčnih pomenskih podstav.
Skubičevo (1994/95: 158–161) pragmatičnofunkcijsko pojmovanje znanstvenenega jezika je ožje od pojmovanja strokovnega v strukturalistični klasifikaciji, saj pokriva le znanstveni jezik, kot ga definira Toporišič.
11 Kljub temu da danes razumemo strokovnost kot eno samo zvrst, ki je sicer notranje diferencirana, v sodobni literaturi glede te delitve ni enotnosti, kot je tudi ni pri njeni terminologiji; tako nekateri avtorji postavljajo strokovno zvrst na isto ravnino kot poslovno (Toporišič 2008: 216).
- 16 -
Skupna točka so jima torej razprave, članki in referati, medtem ko didaktična strokovna besedila funkcijsko spadajo že v sporočanjsko-vplivanjski govor.12
Za skladnjo znanstvenega govora so značilne pojasnjevalne strukture ter strogost logičnih pravil. Poleg tega mora biti znanstveno besedilo čim bolj pregledno in, ker je vsebina podrejena obliki, podobno kot pri Toporišiču, zastranitve in stilistične inovacije niso zaželene, govor je zboren. Tudi Skubic omeni posebno strukturiranost besedil; naslov kar se da natančno povzema predmet obravnave, sledi mu sinopsis, kjer avtor izpostavi problem in (pogosto) navede metode dela, jedrno besedilo je strogo logično organizirano (teze – utemljevanje – obdelava – sklepi).
3.3.3 Poljudnoznanstveni jezik
Toporišič (1984: 24) navadni strokovni oz. t. i. poljudnoznanstveni jezik umešča na mejo med praktično strokovnim in znanstvenim jezikom. Uporabljamo ga, kadar želimo neko znanstveno oz. bolj zahtevno strokovno delo predstaviti širšemu krogu javnosti. Pisci teh besedil težijo k preprostosti in jasnosti sicer zapletene snovi, tujo besedo tako raje zamenjajo z domačo ustreznico, namesto strokovnih izrazov so uporabljeni razumljivejši ubeseditveni postopki – opis, ponazarjanje z zgledi13 ipd. Med poljudnoznanstvena besedila uvrščamo učbenike ter razna besedila za t. i. dodatno informiranje nespecializiranega bralca, ki zadevajo tako področja človeškega kot tudi živalskega in predmetnega sveta.14
Kržišnik-Kolšek (1986: 59–70) izpostavi razliko v zunanji organizaciji znanstvenih in poljudnoznanstvenih besedil.15 Vzrok za to naj bi bil v naslovniku, ki je v primeru poljudnoznanstvenih besedil nestrokovnjak oz. ljubitelj. Poleg tega pisec
12 Razlika izhaja iz razlikovanja med konstativom (v znanstvenem jeziku) ter reprezentativom (v sporočanjsko-vplivanjskem govoru). V prvem je subjekt t. i. »logični subjekt«, ki se s povedanim ne zavezuje k resničnosti, medtem ko je za reprezentativ značilen »subjekt vreden zaupanja« (Skubic 1994/95: 158).
13 Ponazarjanje naslovniku olajšuje spoznavanje smisla abstraktnejših podatkov v besedilu, zato ga najpogosteje najdemo v poljudnoznanstevnih besedilih (Dular 1986: 43).
14 Razmerje pisec-bralec je tisto, na podlagi katerega delimo poljudnoznanstvena besedila na dva tipa; revijalni in učbeniški. Slednja težijo k večji razumljivosti (domača terminologija) in kriterij privlačnosti puščajo bolj ob strani, kar se posledično odraža v manj pogosti rabi prepričevalnih in ekspresivnih sredstev, ki jih včasih tudi ni (Kržišnik-Kolšek 1986: 61).
15Poljudnoznanstvena besedila sicer (ponavadi) imajo sinopsis (kot znanstvena), vendar je ta v slovenskem jeziku, medtem ko povzetkov na koncu ni. Tudi strokovna literatura na koncu je precej skromneje navedena ali pa sploh ni, pri nekaterih besedilih pa je vključena že v samo besedilo (Kržišnik-Kolšek 1986: 60).
- 17 -
poljudnoznanstvenega besedila ne teži samo k čim večji razumljivosti, temveč želi biti kar se da privlačen. Ključni sta ravno didaktičnost in popularizacija tovrstnega tipa besedil.16 Privlačnost pisec doseže z vnašanjem prvin iz drugih funkcijskih zvrsti v znanstveni jezik; iz praktičnosporazumevalne zvrsti (prvine neposrednega stika), iz publicistike (aktualnost, agitacijskost, prepričevalnost) ali iz umetnostnih besedil (čustvenost).
Sajovic (1986: 49–56) prav tako opozarja na posebna sredstva, ki pritegujejo bralčevo pozornost. Ugotavlja, da za znanstvena besedila velja »s čim manj jezikovnimi sredstvi podati čim več vsebine«, medtem ko je za poljudnoznanstvena besedila značilna redundantnost jezikovnih sredstev.
Tema poljudnoznanstvenega besedila skuša biti aktualna in privlačna. S publicističnimi besedili jih povezuje dvoje; razmerje pisca do poljudnoznanstvenega besedila, ki predvsem posreduje oz. ''prevaja'' v osnovi znanstveno/strokovno besedilo ter kar se da privlačni naslovi (Kržišnik-Kolšek 1986: 59–70).
Kunkel-Razum (2007: 312–313) dodaja, da pomembno vlogo pri poljudnoznanstvenih besedilih igrajo posebni jezikovni, besedilni in grafični elementi. Besedila tega tipa lahko najdemo v poljudnoznanstvenih knjigah, leksikonih, časopisih, člankih, na internetni strani ipd. Od znanstvenih tekstov jih loči manjša količina informacij, besedila so velikokrat personificirana in se nanašajo na vsakodnevne izkušnje bralstva, zapleten znanstveni jezik pa je najpogosteje podan v obliki pojasnil oz. razlag.
3.4 Raba frazemov v različnih besedilnih zvrsteh
Kljub pričakovanju, da bodo zavoljo ekspresivnosti frazemi najbolj pogost element v umetnostnih besedilih, imajo frazemi – konvencionalne metafore – ravno v tem tipu besedil, spričo vseh ustvarjalnih (avtorskih) metafor, nižjo ekspresivno vrednost kot sicer (izvzemši prenovitveno rabo).
Raziskovanje frazemov je torej zanimivo v neumetnostih besedilih, kjer ima njihova ekspresivnost visoko vrednost. Najpogostejši so v publicistiki, zaradi njihove vrednotenjske sposobnosti so pogosti zlasti v ocenjevalnih publicističnih besedilih. Frazeme najdemo tudi v
16 Tudi Sajovic (1986: 56) izpostavi, da so poljudnoznanstvena besedila usmerjena ne samo na predmet in ugotovitve raziskave, temveč tudi na bralca, s čimer opravljajo posebno vlogo popularizatorja znanosti.
- 18 -
poljudnoznanstvenih besedilih, saj so usmerjeni na bralca in spodbujajo njegovo pozornost, poleg tega pa besedila delajo bolj zanimiva, zabavna in privlačna (Kržišnik 1994: 97–98).
Kunkel-Razum (2007: 312–313) ugotavlja, da se je raziskovanje frazeologije sprva vrtelo predvsem okrog leposlovja, publicistike, vsakodnevne komunikacije ter reklamnih sporočil.
Do raziskovanja frazeologije v znanstvenih, poljudnoznanstvenih in pravnih tekstih je prišlo šele pozneje.
- 19 -
4 Analitični del
4.1 Predstavitev revij
4.1.1 Revija Proteus
Proteus je najstarejša slovenska poljudnoznanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije. Izhaja od jeseni leta 1933 in je mesečnik. Na leto (september–junij) izide deset številk. Objavlja poljudnoznanstvene, strokovne in znanstvene prispevke ter druga besedila, ki dvigujejo izobraženost na področju širšega naravoslovja, zavest o pomenu naravoslovja in odnos do narave. Trenutni odgovorni urednik je prof. dr.
Radovan Komel, glavni urednik pa doc. dr. Tomaž Sajovic. Ime je revija dobila po človeški ribici, Proteus. Revija je prekinila izhajanje le v času kulturnega molka. Na spletni strani Prirodoslovnega društva Slovenije navajajo naslednje razloge, zakaj je vredno brati revijo Proteus: več kot 70-letna tradicija, skrb za razumljiv strokovni slovenski jezik, za katerega oporečnost skrbijo najuglednješi slovenski strokovnjaki, predstavitev dosežkov in novosti pri nas in v tujini, neizčrpen vir informacij ter nacionalni pomen za ohranjanje poljudnoznanstvene naravoslovne literature v Sloveniji (http://www.proteus.si/?q=node/28).
4.1.2 Revija Življenje in tehnika
Življenje in tehnika (ŽIT) je slovenska mesečna poljudnoznanstvena revija. Pod imenom Ljudska tehnika je kot glasilo istoimenske organizacije začela izhajati aprila leta 1950. Marca tri leta pozneje se je preimenovala v Življenje in tehnika. Danes je tiskana na 80 barvnih straneh formata B5, izhaja v nakladi 15.000 izvodov in ima okrog 95 % stalnih naročnikov.
Izdaja jo založba Tehniška založba Slovenije. Revija je osredotočena v glavnem na članke o znanosti, tehniki, tehnologiji, medicini, biologiji, arheologiji in računalništvu. Stalno rubriko pa zasedajo tudi kratke znanstvenofantastične zgodbe različnih avtorjev. Poleg obsežnega vedenja o tehničnih izboljšavah doma in po svetu, o znanstvenih dosežkih domačih in tujih znanstvenikov revija od leta 1995 seznanja bralce tudi s poglobljenim opisom nekaterih
- 20 -
področij. V ta namen skupaj z dvojno številko (julij/avgust) izide tudi samostojna, tematsko zasnovana priloga. Trenutni odgovorni urednik Matej Pavlič je na njihovi spletni strani zapisal da je glavni namen revije ŽIT je spremljati razvoj na različnih področjih znanosti in tehnike doma in po svetu ter najnovejše dosežke na razumljiv način posredovati predvsem tistim, ki se s tehniko ne ukvarjajo poklicno, vendar se zavedajo pomena in potrebe po njeni navzočnosti v vsakdanjem življenju (http://www.tzs.si/revija-zit/revija-zit/o-reviji).
4.1.3 Revija Gea
Gea je slovenska poljudnoznanstvena revija, ki je namenjena tako odraslim kot mladim bralcem. Izhaja mesečno, 12 številk na 84 barvnih straneh formata A4 letno. Septembra 1990 je izšla prva številka revije Gea kot naslednica revije Pionir. Ime so spremenili iz praktičnih razlogov, saj je z leti revija Pionir širila svoj krog bralstva tudi zunaj osnovnošolskih klopi med ostale, ki jih to področje zanima in se tako spreminjala v poljudnoznanstveno revijo.
Dodali so precej novosti, vendar sta ogrodje in moto prejšnje revije ostala ista - odkrivanje neznanega in znanega sveta. Članki v reviji obravnavajo različna področja: naravoslovje, družboslovje, umetnost, zgodovina, vesolje, kultura, šport, potopisi in reportaže z vsega sveta. Strokovnjaki iz posameznih področij skrbijo, da je vsebina kar se da pestra, zanimiva in hkrati aktualna. Članki so napisani poljudno, vendar strokovno. Gea predstavlja tudi bogat vir slikovnega gradiva.Trenutna odgovorna urednica je Anja Leskovar, izdaja pa jo založba Mladinska knjiga (Zajc 1990: 3 in http://www.mladinska.com/gea).
- 21 - 4.2 Analiza
V analizo sem vzela osem številk revije Proteus, Življenje in tehnika ter Gea, in sicer štiri iz leta 2012 ter štiri iz leta 1990.17 Z ozirom na dejstvo, da imajo analizirane revije različne formate, sem do enake količine gradiva prišla tako, da sem v posamezni reviji izbrala toliko člankov, da je količina besedila ustrezala desetim stranem besedila formata A4 (brez slikovnega gradiva in tabel). Analizirala sem torej 80 strani besedila formata A4 posamezne revije oz. 240 strani vsega skupaj. Pri izbiri člankov sem bila pozorna na to, da sem vključila kar se da različne teme in s tem skušala ustvariti čimbolj celostno podobo revije. Ugotovila sem, da količina frazemov ni pogojena z izbiro snovi.18 Ključno vlogo pri tem igra pisec poljudnoznanstvenega besedila, saj je od njega odvisno, ali bo določeno besedilo bolj ali manj bogato s frazeološkimi izrazi. V Življenju in tehnika sem namreč opazila, da eden izmed piscev uporablja opazno več frazemov kot ostali ne glede na predstavljeno vsebino in na podlagi tega sem se odločila, da v posamezni številki revije ne analiziram dveh ali več člankov istega avtorja.19
4.2.1 Količina frazemov
Čeprav imajo vse tri revije – Proteus, Življenje in tehnika, Gea – status poljudnoznanstvene revije, sklepamo, da se stopnja strokovnosti v njih razlikuje (gl. uvod), kar se odraža tudi v količini frazemov, ki narašča obratnosorazmerno s stopnjo strokovnosti. Predpostavljam namreč (na podlagi lastnosti strokovnih jezikov), da je pogostost rabe frazeoloških sredstev pokazatelj stopnje strokovnosti besedil.
Nekaj o strokovnosti revije lahko izvemo tudi iz njihovih predstavitev (gl. predstavitve revij);
v predstavitvi Proteusa beremo, da skrbijo za razumljiv strokovni slovenski jezik in da je njihov nacionalni pomen ohranjanje poljudnoznanstvene naravoslovne literature, Življenje in
17 Leto 1990 sem izbrala na podlagi dejstva, da je tega leta (septembra) izšla prva številka revije Gea.
18 Bolj kot izjemo bi lahko omenila le področji fizike in matematike, ki sta spričo vseh formul in izračunavanj ostajali precej bolj znanstveni in kjer je bila, posledično, tudi prisotnost frazemov precej manjša oziroma jih ponavadi sploh ni bilo. Nasprotno pa bi lahko rekla, da so bili potopisi, za katere kot polliterarna dela tako velja, da so bolj subjektivni, frazeološko precej bogatejši.
19 Menim, da je za relevantnost rezultatov pri primerjavi revij pomembno, da analiza zaobjame razvnovrstne članke in avtorje.
- 22 -
tehnika skuša na razumljiv način posredovati informacije tistim, ki se s tehniko ne ukvarjajo poklicno, Gea pa s poljudnim, vendar strokovnim jezikom teži k čim večji pestrosti, privlačnosti in aktualnosti.
Graf 1: Količina frazemov v poljudnoznanstvenih revijah - 2012 in 1990 Količina frazemov
ŽIT 2012 ŽIT 1990 Gea 2012 Gea 1990
Količina frazemov
Iz grafa lahko razberemo, da je količina frazemov (leta 2012 in 1990) najmanjša v Proteusu (18 %), v ŽIT (32 %) njihova količina narašča, medtem ko je v Gei (50 %) njihovo število največje. Na podlagi rezultatov, ki kažejo, da količina frazemov upada v smeri Gea – Žit – Proteus, bi lahko sklepali, da je tovrsten upad frazeoloških enot pogojen z naraščanjem stopnje strokovnosti revij.
Pri tem velja pripomniti, da imajo največjo frekvenco prislovni frazemi bolj ali manj, sem ter tja, tu in tam, prej ali slej, na prvi pogled, x za x-om od glagolskih pa (kdo/kaj) igrati (kakšno) vlogo, (kdo) priti do (česa), (kdo/kaj) narediti korak naprej ter brezosebkov frazem pride do (česa). Prislovni frazemi v glavnem prikazujejo neko procesnost ali pa služijo temu, da obidejo natančno opredelitev količine/mere/stopnje/časa/prostora (Kunkel-Razum 2007: 313–
315). Za vse najpogosteje rabljene frazeme pa zagotovo drži, da so vrednotenjsko (pozitivno/negativno) nezaznamovani.
Če si ogledamo časovni vidik, ugotovimo, da so bili frazemi v vseh treh primerih leta 1990 pogostejše izrazno sredstvo kot danes (149 frazemov leta 2012 proti 201 frazem leta 1990).
Procentualno gledano je bilo takrat največje pojavljanje frazemov v Gei (49 %), v ŽIT količina upada (34 %), medtem ko je v Proteusu pojavljanje najmanjše (19 %). Leta 2012 količina frazemov upada v isti smeri: Gea (53 %), ŽIT (30 %) in Proteus (17 %).
- 23 -
Razloga za upad frazemov ne poznamo; mogoče so njihov manko zapolnila druga ekspresivna sredstva ali pa, bolj verjetno, se razlog skriva v težnji poljudnoznanstvenih besedil k večji znanstvenosti, kjer raba ekspresivno zaznamovanih jezikovnih znamenj ni zaželena. Da bi našli odgovor na to, bi bila potrebna podrobnejša analiza, na podlagi katere bi lahko naredili primerjavo med količino, vrsto in lastnostmi ekspresivnih sredstev leta 2012 in 1990.
4.2.2 Mesto pojavljanja
Kržišnik (1996: 181) ugotavlja, da za časopisna besedila, ki jih bralci ponavadi ne berejo od začetka do konca, temveč »diagonalno«, velja, da se ekspresivni izrazi – frazemi pojavljajo na besedilno izpostavljenih mestih; v naslovu, sinopsisu, na začetku in koncu besedila ter v besedilu ob sliki.
Tabela 1: Količina frazemov na besedilno izpostavljenih mestih - 2012
Revija Naslov Sinopsis Uvod Konec Slika Skupaj
Tabela 2: Količina frazemov na besedilno izpostavljenih mestih - 1990
Revija Naslov Sinopsis Uvod Konec Slika Skupaj
Iz tabele je razvidno, da je količina frazemov na besedilno izpostavljenih mestih zelo majhna;
leta 2012 se tako na besedilno izpostavljenih mestih pojavi 9,4 % vseh frazemov, leta 1990 pa le 4 %. Tovrstna majhna pojavnost je pričakovana, saj poljudnoznanstvena besedila ponavadi preberemo v celoti. Spričo takega branja torej ni potrebno, da pisec članka pozornost bralca usmeri prav na besedilno izpostavljena mesta, ampak lahko tako za zanimivost in privlačnost vsebine skrbi skozi celotno besedilo.
- 24 -
Pri Proteusu (1990) se le 1 frazem pojavi na besedilno izpostavljenem mestu (3,8 %), leta 2012 se vsi pojavijo na besedilno neizpostavljenih delih. Življenje in tehnika (1990) ima 5 frazemov na izpostavljenih mestih (7,2 %), leta 2012 le 3 (6,8 %). Pri Gei (1990) se na izpostavljenih mestih pojavita 2 frazema (2,1 %), leta 2012 pa 11 (13,9 %). Glede na rezultate lahko vidimo, da je najmanjša pojavnost frazemov na izpostavljenih mestih v Proteusu, sledi ŽIT, medtem ko je pri Gei le-ta največja. Dejstvo, da se največ frazemov pojavi ravno ob sliki ni nenavadno, saj je vloga slikovnega gradiva pri besedilih poljudnoznanstvenega tipa precej pomembna.
V skupnem bi lahko rekli, da se je pojavljanje frazemov na besedilno izpostavljenih mestih povečalo, in sicer iz 4 % (1990) na 9,4 % (2012).
4.2.3 Frazemi glede na obliko
Frazeme sem glede na obliko ločila v dve skupini; na stavčne in nestavčne frazeme. Posebno skupino predstavljajo pragmatični frazemi, saj jih srečujemo zlasti v govorjenih besedilih, njihova funkcija pa je ta, da vzpostavljajo odnos z bralcem in skrbijo, da je besedilo privlačno ter zanimivo.
Nadalje sem nestavčne delila na frazeološki glagol, prislov, pridevnik, samostalnik in členek, stavčne pa na povedi (npr. Čas je denar) ter na frazeme s prisojevalniim razmerjem (npr.
zadnja ura bije (komu/čemu)).
Iz tabele je razvidno, da kar 58,9 % vseh frazemov predstavljajo glagolski frazemi, kar je razumljivo, saj tudi v frazeologji predstavljajo tudi največjo skupino. Sledijo jim prislovni 20,6 %, pogostost ostalih pa je že precej manjša, tako samostalniški frazemi predstavljajo 9,1
%, stavčni frazemi pa le 6 %. Količina glagolskih frazemov se v analiziranih revijah v glavnem ne razlikuje (Proteus 61 %, ŽIT 61 % ter Gea 59 %). S časovnega vidika ni opaziti kakšnih posebnosti.
- 25 -
Proteus 2012 Proteus 1990 ŽIT 2012 ŽIT 1990 Gea 2012 Gea 1990 Glag. Prisl. Sam. Prid. Pragm. Povedi Prisojevalno razmerje
Glag. Prisl. Sam. Prid. Pragm. Povedi Prisojevalno
- 26 - Frazemi glede na stopnjo motiviranosti
Glede na stopnjo motiviranosti sem frazeme ločila na zrasleke, sklope in skupe, le-te pa dalje na zraslekovske in sklopovske. Rezultati analize kažejo, da so najpogostejši sklopi, in sicer predstavljajo kar 73 % vseh frazemov, 16 % je zraslekov, ostalih 11 % pa skupov (od tega je 63 % sklopovskih). Procentualno gledano ima Proteus v primerjavi s preostalima dvema revijama najmanjšo vrednost sklopov (63 %) ter največ zraslekov (28 %), pri ŽIT sklopi predstavljajo 79 %, zrasleki pa 15 %. Največjo vrednost sklopov ima Gea (80 %), medtem ko je zraslekov tu najmanj (12 %). Količina skupov se po posameznih revijah skoraj ne razlikuje;
pri vseh se namreč giblje okrog 8 %. Zopet lahko rečemo, da časovno gledano ni vidnejših nepričakovanih in za analizo pomembnejših sprememb.
Graf 3: Frazemi glede na stopnjo motiviranosti
4
ŽIT 2012 ŽIT 1990 Gea 2012 Gea 1990
Zraslek Sklop Skup
4.2.4 Pomenska polja frazemov
Z ozirom na dejstvo, da so glagolski frazemi največja skupina v frazeologiji (kar dokazujejo tudi rezultati analize), ni presenetljivo, da med kategorialnimi pomeni izstopa pomen dejavnosti. Rezultati kažejo, da je v primerjavi z letom 1990 pomen dejavnosti danes pogostejši za 10 % (58 % proti 48 % leta 1990).
- 27 -
ŽIT 2012 ŽIT 1990 Gea 2012 Gea 1990
dejavnost
ŽIT 2012 ŽIT 1990 Gea 2012 Gea 1990
prostor čas/trajanje
mera/količina/stopnja Graf 4: Pomensko polje - dejavnost
mera/količina/stopnja Graf 4: Pomensko polje - dejavnost