V okviru proučevanja konkretnega primera organizacije AS sem izvedla polstrukturirani intervju z zaposleno osebo v kadrovski službi, ki se ukvarja s področjem izobraževanja. Stališča predstavnikov kapitala sem soočila s stališči predstavnikov dela, saj sem izvedla tudi intervju s predsednikom sveta delavcev izbranega podjetja. Za zgoraj navedena intervjuja sem se odločila, ker me je zanimalo, kaj je botrovalo tovrstni odločitvi in kakšno spremembo predstavlja taka uvedba za predstavnike kapitala, torej družbo oziroma zaposlene.
Obema intervjuvancema sem postavila vprašanja o učinkovitosti izobraževanja in o možnostih razvoja e-izobraževanja v podjetju. Soočenje odgovorov in rezultatov analize dokumentov izbranega podjetja je omogočilo oblikovanje priporočil in smernic o možnostih uvedbe e-izobraževanja v izbranem podjetju.
Na podlagi podanih odgovorov sem zastavila še nekaj podvprašanj. Odgovore bom v naslednji točki podrobneje analizirala.
Pri prvem zastavljenem vprašanju me je zanimala ocena o učinkovitosti izobraževanja v podjetju. Predstavnica kadrovske službe meni, da so izobraževanja dobra in da so zaposleni z njimi zadovoljni, kar lahko ugotovimo na podlagi opravljenih analiz anket o zadovoljstvu z izvedenim izobraževanjem, ki jih predajo v izpolnitev vsem udeležencem. Povprečna ocena izvedenih izobraževanj za leto 2007 je znašala 4,4, za leto 2008 4,3, v letu 2009 je trend do sedaj vnesenih anket 4,3. Glede na to, da gre za lestvico od 1–5, je to dober kazalnik, torej so izbrane vsebine, ki se zaposlenim predavajo, dobre in so zaposleni z njimi zadovoljni.
Posebno pozornosti so v zadnjem obdobju namenili zavarovalnim zastopnikom, saj jih je v letu 2008 kar 13, ki so jih usposobili v družbi, pridobilo dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za samostojno opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja, ki jih Zakon o zavarovalništvu predpisuje za zavarovalne zastopnike in vse zaposlene, ki sklepajo zavarovanja. V družbi se zavedajo pomena novih znanj, zato podpirajo zaposlene tudi pri študiju za pridobitev višje stopnje izobrazbe.
Predstavnik sveta delavcev je mnenja, da so določena izobraževanja koristna, druga pa niso, saj so največkrat uvedena v prepozni fazi. Zastopnike so začeli uvajati prepozno, saj so svoje delo že leto dni opravljali in so se šele nato udeležili izobraževanja, ki bi jim pomagalo, v tej fazi pa je že težko spremeniti utečen način dela.
Meni, da je v družbi izobraževanj sicer dovolj, vendar so časovno neusklajena. Npr.
okence škod – kodeks obnašanja s strankami.
Že po prvem zastavljenem vprašanju sem ugotovila manjše neskladje med obema intervjuvancema. Na strani kadrovske službe so prepričani, da so izobraževanja zelo učinkovita, da so zaposleni večinoma zadovoljni in ne opažajo večjih odstopanj. Mnenje
Raziskava o možnosti uvedbe e-izobraževanja
22
predstavnika sveta delavcev pa je bolj realno. Določena izobraževanja niso povsem skladna s potrebami zaposlenih.
V kadrovski službi so mnenja, da bi odločitev za e-izobraževanje pomenila konkurenčno prednost ali prihranek denarja, dolgoročno pa je to odločitev, ki bi lahko vplivala na samo preživetje podjetja. Zaposleni bodo tako dobili vpogled v poznavanje osnov informacijske varnosti in ugotovili, zakaj je to področje izjemnega pomena za organizacijo.
Predstavnik sveta delavcev meni, da bo uvedba e-izobraževanja cenejša in dostopnejša. Učinkovitejša pa meni, da ne bo, saj bodo zaposleni kljub možnosti in dostopu do e-gradiva vseeno stopili v stik z odgovorno osebo oziroma nosilcem aplikacije. Delavci pri morebitni odločitvi niso bili udeleženi, saj le-ta še v začetni fazi preizkušanja. Stališči intervjuvancev sta skladni, ko se govori o finančnih sredstvih družbe. E-izobraževanje bi za AS pomenilo prihranek denarja. Tako predstavnica kadrovske službe kot predstavnik sveta delavcev se strinjata, da bo ta izbira za družbo cenejša.
Kadrovnica je prepričana, da ne bo večjega odpora s strani delavcev, saj bodo s to uvedbo bolj svobodni in bodo lahko sami načrtovali potek izobraževanja. Ne bo jim treba na službeno pot, kar je še ena pozitivna stran e-izobraževanja, saj se bodo lahko izobraževali kar na svojem delovnem mestu. V začetni fazi bodo uvedbo e-izobraževanja kombinirali s klasičnim, kar pomeni, da to ne bo drastična sprememba, ampak postopna.
Z vidika zaposlenih pa je predstavnik sveta delavcev mnenja, da bo uvedba koristna, saj bo e-gradivo vedno na voljo zaposlenemu. Vpeljali bodo tudi forume, kjer bodo konstantno, v obliki posnetkov odgovarjali na najbolj pogosta vprašanja in reševali težave. Tudi sam ne pričakuje večjega odpora s strani delavcev. Postopna uvedba je pravilna odločitev tako za zaposlene kot tudi za vodstvo družbe. Na ta način lahko skupaj prilagajajo novo obliko izobraževanja, da bi bila ta kar se da uspešna.
Za ustvariti si boljšo sliko uvedbe so me zanimale še predvidene ciljne skupine e-izobraževanja. Tako predstavnica kadrovske službe kot tudi predstavnik sveta delavcev menita, da bodo z e-izobraževanjem najprej začeli zavarovalni zastopniki. Seveda bi v začetni fazi vseeno obdržali klasični način izobraževanja in bi nato postopoma prešli na vse zaposlene v družbi.
Raziskava o možnosti uvedbe e-izobraževanja
Priporočila
Na podlagi izvedenih intervjujev in preučenega gradiva menim, da gre podjetje z uvedbo e-izobraževanja v pravo smer, saj bodo tako bistveno znižali stroške, ki jih sedaj vlagajo v izobraževanja. Priporočam, da uvedejo e-izobraževanje, saj le-to predstavlja prihodnost vsake organizacije, ki želi biti konkurenčna ostalim. Ta uvedba predstavlja veliko prednost tudi za zaposlene, saj se bodo lažje in hitreje izobraževali.
Mnenja sem tudi, da bodo morali morebitno uvedbo e-izobraževanja izvesti kar se da postopno in po predvidenih načrtih, saj bodo le tako dobili soglasje in podporo predstavnikov dela. Vemo, da je nejevolja s strani delavcev hitro vnetljiva in lahko privede do nepričakovanih uporov. Vsaka sprememba v utečen, dolgoleten način dela posameznika lahko terja velik nemir. Pa najsi bo ta še tako majhna.
Smiselno je, da se družba v začetni fazi osredotoči na en segment zaposlenih (na primer na zavarovalne zastopnike), podrobno spremlja njihovo reakcijo ter sprotno rešuje pomanjkljivosti, ki se lahko pojavijo s strani odgovornega predavatelja. Na ta način bodo lahko ugotavljali, kaj zaposlene najbolj zanima, kaj jim predstavlja največjo težavo in o čem so najbolj osveščeni ter kako bi pridobljeno znanje uporabili za boljšo izobraževanje vseh ostalih zaposlenih. Predlagam, da se izvedejo krajši sestanki, na katerih lahko tudi zaposleni podajo svoje mnenje, predlagajo potek e-izobraževanja in morebitne popravke. Tako bodo zaposleni udeleženi pri odločitvi, motivirani in se bodo počutili pomembne člene družbe. Pomembno je, da je vsak zaposleni svoboden pri izražanju svojega stališča, naloga vodstva pa je, da mu to omogoči. Smiselno bi bilo tudi, da se pri uvedbi tovrstnega načina izobraževanja AS opre na kakšno drugo organizacijo, ki je e-izobraževanje že uspešno uvedla. Od slednje naj izčrpa pozitivno plat uvedbe, način, ki ga je ta uporabila za učinkovit postopek uvajanja, ter morebitne težave, ki so se pojavile, saj se bo na ta način lahko le-tem izognila. Pri izbiri ustreznega programskega okolja je ključnega pomena odgovor na vprašanje, ali je celovito, sistemsko in razvojno gledano ugodnejši nakup, razvoj ali najem okolja, ki bi podpiral izobraževanje. Pred to odločitvijo mora podjetje natančno vedeti, kako bo e-izobraževanje organizirano, kako bo potekalo, kdo bodo sodelujoči in kakšne vloge bodo imeli. Vse to je ključnega pomena za uspeh.