Raziskave/študije, ki raziskujejo komponente motivacije za branje v

Večina empiričnih raziskav, ki so se osredotočile na motivacijo za branje v tujem jeziku, je pokazala večdimenzionalnost motivacije za branje v tujem jeziku (Takase 2007; Mori 2002; Yamashita 2004; Pirih 2015). Avtorica Takase (2007) je v svojo raziskavo vključila 219 japonskih srednješolskih učencev in na osnovi pridobljenih rezultatov poudarila dva najbolj vplivna faktorja, in sicer notranjo motivacijo za branje v prvem jeziku in notranjo motivacijo za branje v tujem jeziku. Tudi rezultati raziskave A. Pirih (2015) so pokazali notranjo motivacijo kot eno izmed dveh najmočnejših faktorjev bralne motivacije, medtem ko rezultati raziskave S. Mori (2002), ki je v svojo raziskavo vključila 100 japonskih študentov na univerzi, notranje motivacije za branje niso pokazali kot najbolj vplivne. Razlog za takšen rezultat A. Takase (2007) pripisuje temu, da vključeni v raziskavo niso sami izbirali besedil za branje, in podpira trditev Daya in Bamforda (1998), da imajo besedila pomemben vpliv na motivacijo za branje v tujem jeziku. Raziskovalka Yamashita (2004) pa ugotavlja, da pozitiven odnos do branja poveča motivacijo za branje v tujem jeziku.

31 III. EMPIRIČNI DEL

5. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Bralna motivacija je eden od ključnih dejavnikov bralne učinkovitosti in s tem posledično tudi učne učinkovitosti. Namen magistrskega dela je raziskati motivacijo za branje v angleščini kot tujem jeziku pri učencih 6. razreda; kako pogosto berejo in katere vrste besedil, možne razlike med spoloma, kateri dejavniki sestavljajo motivacijo za branje v tujem jeziku, kateri faktorji napovedujejo motivacijo za branje v tujem jeziku in možne povezave med branjem v prvem in branjem v drugem jeziku.

Bralna motivacija v maternem jeziku je na slovenskih tleh že dobro raziskana, motivacija za branje v tujem jeziku pa še ne dovolj. V mnogih državah po svetu motivaciji za branje v tujem jeziku namenjajo vedno več pozornosti, bralna pismenost je namreč eden od učnih ciljev učenja tujega jezika, zato menim, da bi bilo to področje tudi pri nas smiselno raziskati podrobneje.

6. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. Kako pogosto učenci 6. razreda v svojem prostem času berejo v angleščini?

2. Katere vrste besedil učenci 6. razreda berejo v angleščini?

3. Kateri dejavniki sestavljajo motivacijo za branje v tujem jeziku?

4. Kateri faktorji napovedujejo motivacijo za branje v tujem jeziku?

5. Ali se med učenci in učenkami pojavlja razlika v bralni motivaciji?

6. Ali obstaja povezanost med branjem in motivacijo za branje v prvem jeziku in branjem v angleščini kot tujem jeziku?

7. METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

Uporabila sem deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo. Raziskovalni pristop je kvantitativna raziskava.

7.1 Vzorec

Vzorec je namenski. Zajema 198 učenk in učencev 6. razreda različnih osnovnih šol v Sloveniji.

7.2 Opis postopka zbiranja podatkov

Tehnika zbiranja podatkov, ki sem jo uporabila, je anketa. Uporabljen instrument je bil anketni vprašalnik, prirejen po vprašalniku A. Takase (2007), ki je raziskovala

32

motivacijo za branje v tujem jeziku pri srednješolcih na Japonskem. Anketne vprašalnike sem osebno razdelila učencem na različnih osnovnih šolah v Sloveniji, med reševanjem pa sem bila prisotna v razredu. Raziskavo sem izvedla v juniju 2018.

Anketni vprašalnik je sestavljen iz vprašanj zaprtega tipa in trditev, ki so razdeljene na dva sklopa. Prvi sklop trditev zajema 8 trditev, ki se nanašajo na branje v maternem jeziku, drugi sklop trditev pa zajema 19 trditev, ki se nanašajo na branje v angleščini. Na začetku anketnega vprašalnika so vprašanja zaprtega tipa, ki se nanašajo na spol in starost, pogostost prostovoljnega branja v angleščini in vrsto besedila, ki ga učenci berejo v angleščini. Sledi 27 trditev, ki so jih učenci označili na 4-stopenjski Likertovi lestvici. Z odstranitvijo vmesne stopnje 5-stopenjske Likertove lestvice (se ne morem odločiti) sem odstranila nevtralno mnenje in učence spodbudila, da res premislijo o vsaki trditvi in ne izberejo lažje poti – nevtralnosti.

Tako se odločijo: se popolnoma strinjam = 4, se strinjam = 3, se ne strinjam = 2, se popolnoma ne strinjam = 1. Trditve so povezane z motivacijo in odnosom ter vplivom staršev na branje v maternem jeziku.

Zanesljivost je zagotovljena s kratkimi, jasno postavljenimi vprašanji in natančnimi navodili, ki so za anketirance razumljiva. Veljavnost anketnega vprašalnika je zagotovljena tako, da je sestavljen na osnovi strokovne literature. Objektivnost je zagotovljena z enakimi navodili in enakim časom za reševanje anketnega vprašalnika, objektivnost na stopnji anketiranja pa temelji na nevodenem anketiranju.

Občutljivost je zagotovljena z uporabo večstopenjske lestvice. Izvedena je bila tudi pilotna raziskava, v kateri so sodelovali 4 učenci 6. razreda. Vprašalnik je bil nato dopolnjen/spremenjen glede na rezultate pilotne raziskave.

7.3 Postopki obdelave podatkov

Podatke sem analizirala s pomočjo računalniškega programa za statistično analizo IBM SPSS Statistics 22.

Posamezne rezultate sem predstavila s pomočjo opisne statistike – s frekvencami, odstotki in aritmetično sredino. Nekatere sem ponazorila tudi grafično.

Za obdelavo podatkov so bile glede na postavljena raziskovalna vprašanja uporabljene tudi bivariatne in multivariatne metode:

 povezanost med nominalnimi spremenljivkami (Pearsonov korelacijski koeficient, Pearsonov Hi-kvadrat preizkus),

 povezanost med ordinalnimi spremenljivkami (Spearmanov korelacijski koeficient),

 primerjava srednjih vrednosti med dvema različnima skupinama (t-test neodvisnih vzorcev, parni t-test),

 zmanjšanje večjega števila spremenljivk na manjše (faktorska analiza),

 vpliv ene ali več neodvisnih spremenljivk na odvisno spremenljivko (regresijska analiza),

33

 preizkus stopnje povezanosti spremenljivk (Kaiser-Meyer-Olkinova (KMO) mera ustreznosti in Bartlettov test sferičnosti),

 določanje statistično pomembnih razlik med odvisnimi spremenljivkami (Bonferroni post hoc test).

Dimenzij bralne motivacije ni mogoče neposredno izmeriti, zato so bile vse trditve iz vprašalnika s pomočjo faktorske analize združene v nekaj osnovnih dejavnikov (tj.

dimenzij/faktorjev), nastali dejavniki pa odražajo vse značilnosti obravnavanih spremenljivk (Field, 2009).

Omenjene metode pa običajno zahtevajo normalno porazdelitev podatkov, zato je bilo treba to preveriti. Izračunane so bile vrednosti koeficienta asimetrije (skewness) in koeficienta sploščenosti (kurtosis) opazovanih spremenljivk. Izbrane vrednosti, ki kažejo normalno porazdelitev spremenljivke, so bile naslednje:

 od -3,0 do 3,0 za koeficient asimetrije in

 od -3,0 do 3,0 za koeficient sploščenosti.

Za preverjanje zanesljivosti merjenja je bil uporabljen koeficient Cronbach alfa (α), ki meri zanesljivost spremenljivk na podlagi korelacij med spremenljivkami. Vrednosti Cronbach alfe se gibljejo na intervalu od 0 do 1, pri tem pa velja α > 0,7 – dobra zanesljivost, 0,6 < α < 0,7 – sprejemljiva zanesljivost). Višji koeficient od 0,6 pomeni, da so vprašanja zanesljiva kot znanstvena podlaga za raziskovanje.

34 8. REZULTATI IN INTERPRETACIJA

V raziskavi je sodelovalo 198 oseb, od tega 84 (42,4 %) fantov in 114 (57,6 %) deklet (Tabela 2).

Tabela 2: Sodelujoči učenci glede na spol

f f %

Moški 84 42,4

Ženski 114 57,6

Skupaj 198 100,0

Slika 6: Grafični prikaz deležev sodelujočih učencev glede na spol 42,40%

57,60%

Spol

Moški Ženski

35

RV1: Kako pogosto učenci 6. razreda v svojem prostem času berejo v angleščini?

Bralna motivacija vpliva na to, koliko bodo učenci prebrali in posredno tudi na njihovo sposobnost bralnega razumevanja, saj količina branja pomembno vpliva na bralno razumevanje (Grabe in Stoller, 2002).

Med vsemi anketiranci največ učencev, tj. 57, v angleščini prostovoljno bere enkrat na teden, kar predstavlja 28,8 % vseh vprašanih. 45 učencev (22,7 %) je odgovorilo, da bere skoraj vsak dan, medtem ko enkrat na mesec bere 41 učencev, kar predstavlja 20,7 % vseh anketirancev. Najmanj učencev (12,1 %) je odgovorilo, da v angleščini nikoli prostovoljno ne bere, tistih, ki berejo samo med počitnicami, pa je 15,7 %. Učencev, ki berejo skoraj vsak dan ali enkrat na teden, je skupaj 102, kar je dobra polovica vseh vprašanih (51,5 %). Skrb vzbujajoč, a ne presenetljiv pa je podatek, da 12,1 % anketiranih učencev nikoli prostovoljno ne bere v angleščini.

Tabela 3: Pogostost prostovoljnega branja v angleščini

f f %

Slika 7: Grafični prikaz deležev učencev glede na pogostost prostovoljnega branja v angleščini

Skoraj vsak dan Enkrat na teden Enkrat na mesec Samo med počitnicami

Nikoli

36

RV2: Katere vrste besedil učenci 6. razreda berejo v angleščini?

Za razliko od nekaterih raziskav (Mori, 2002; Takase, 2007) o bralni motivaciji v tujem jeziku se ta ne osredotoča le na knjige ali natisnjena besedila v angleščini, ampak upošteva različne vrste besedil v angleščini z namenom, da bi dobili podrobnejšo sliko o posameznikovem prostovoljnem branju. Udeleženci v raziskavi so lahko izbrali več vrst besedil, ki jih berejo v angleščini, izbirali pa so med naslednjimi:

- knjige, - stripi, - revije,

- angleški podnapisi pri filmih, - besedila na internetu,

- ne berem v angleščini, - drugo.

Tabela 4: Vrste besedil, ki jih učenci berejo v angleščini

f f %

Knjige 90 45,45

Stripi 90 45,45

Revije 67 33,84

Angleški podnapisi pri filmih 138 69,70

Besedila na internetu 101 51,01

Ne berem v angleščini 16 8,08

Drugo 26 13,13

37

Spodnji graf prikazuje deleže učencev glede na vrste besedil, ki jih berejo v angleščini.

Slika 8: Grafični prikaz deležev učencev glede na vrste besedil, ki jih berejo v angleščini odgovorov) in posnetki na Youtubu (5 odgovori). Med drugim so podali še naslednje odgovore: risanke, besedila pesmi, aplikacije na telefonu, navodila, plakati in kar moramo prebrati, da izvemo kaj novega. Najmanjkrat so se učenci odločili, da ne berejo v angleščini (16 odgovorov). Pridobljene rezultate lahko primerjamo z modelom glavnih spremenljivk, ki motivirajo odločitev za branje v drugem/tujem jeziku, avtorjev Daya in Bamforda (1998). Avtorja opredeljujeta razpoložljivost materiala za branje kot eno od najpomembnejših spremenljivk, ki vplivajo na motivacijo za branje v tujem jeziku, ob upoštevanju tega pa lahko vidimo, da dostopnost besedil prav tako vpliva na izbiro gradiva za branje obravnavane skupine v tej raziskavi. Največji delež sodelujočih bere angleške podnapise pri filmih (69,70

%) in besedila v angleščini na internetu (51,01 %), torej besedila v elektronski obliki, ki so lažje dostopna kot besedila v tiskani obliki – knjige, stripi, revije idr. Vendar ne smemo zanemariti šolskega in domačega vpliva, saj je v okolju, kjer se branje v angleščini zelo spodbuja, veliko dostopnih in razpoložljivih angleških besedil.

45,45% 45,45%

38

RV3: Kateri dejavniki sestavljajo motivacijo za branje v tujem jeziku?

Za določitev dejavnikov, ki sestavljajo motivacijo za branje v tujem jeziku pri izbranem vzorcu, je bila pri spremenljivkah, ki merijo raven strinjanja z izjavami o branju, uporabljena faktorska analiza. Kaiser-Meyer-Olkinova (KMO) mera ustreznosti in Bartlettov test sferičnosti pokažeta, da je model ustrezen za faktorsko analizo (KMO = 0,853; ² = 1630,97; p < 0,001; v Tabeli 18 v Prilogi 2). V nadaljevanju sem s pomočjo faktorske analize poskusila najti novo množico spremenljivk (manj kot merjenih spremenljivk), ki predstavljajo to, kar je skupno opazovanim spremenljivkam. Spremenljivke V6_7, V6_8 in V7_17 so bile izključene iz nadaljnje analize, saj komunalitete spremenljivk, tj. delež variance posamezne spremenljivke, ki je pojasnjen s skupnimi faktorji, niso bile dovolj visoke (pod 0,3).

Spremenljivki V7_6 in V7_18 sta iz nadaljnje analize izključeni zaradi podobnih vrednosti pri dveh faktorjih. V faktorsko analizo je bilo vključenih torej 21 spremenljivk. Z uporabo rotacijske metode varimax (Tabela 5) dobimo štiri faktorje oziroma dejavnike:

1. dejavnik: zunanja motivacija za branje v tujem jeziku in socialni vidik, ki vključuje naslednje spremenljivke:

 V angleščini berem zato, da bi imel/a boljše ocene.

 V angleščini berem zato, da bi boljše pisal/a test na NPZ.

 V angleščini berem zato, ker vem, da bomo tudi v srednji šoli morali brati v angleščini.

 Branje v angleščini vadim, ker bi v prihodnosti rad/a dobil/a boljšo službo.

 V angleščini berem zato, da bi bil/a boljši/a od sošolcev.

 V angleščini berem zato, da bi bil/a pametnejši/a.

 Berem angleške knjige, da bi postal/a hitrejši/a bralec/ka.

 Želim postati boljši/a bralec/ka.

 Branje v angleščini vadim zato, ker bi rad/a iskala informacije v angleščini na spletu in pošiljal/a e-pošto.

2. dejavnik: notranja motivacija za branje v tujem jeziku vključuje spremenljivke:

 Od vseh nalog pri angleščini so mi najljubše bralne.

 Branje v angleščini je moj hobi.

 Uživam v branju angleških knjig.

 V angleščini rad/a berem, tudi če to zahteva dodaten trud in čas.

3. dejavnik: notranja motivacija za branje v maternem jeziku, znotraj katerega so vključene naslednje spremenljivke:

 Rad/a berem v slovenščini.

 Raje imam branje kot gledanje TV.

 Pogosto obiskujem šolsko in/ali splošno knjižnico.

 Doma veliko beremo.

39

4. dejavnik: vpliv staršev na branje, ki vključuje spremenljivke:

 Branje v slovenščini je pomembno za razširjanje obzorij.

 Starši me spodbujajo k branju.

 Starši me spodbujajo k branju angleških knjig.

 Branje v angleščini je pomembno za razširjanje obzorij.

Vsi štirje dejavniki ustrezajo konceptu večdimenzionalnosti motivacije za branje dveh najpomembnejših avtorjev s področja bralne motivacije, to sta Wigfield in Guthrie (1997).

Tabela 5: Rotirana faktorska matrika

Faktor

1 2 3 4

V angleščini berem zato, da bi imel/a boljše ocene. ,744 ,013 ,188 ,017 V angleščini berem, zato da bi boljše pisal/a test na NPZ. ,741 ,008 ,286 -,093 V angleščini berem zato, ker vem, da bomo tudi v srednji šoli morali brati v

angleščini. ,712 -,021 ,036 ,168

Branje v angleščini vadim zato, ker bi v prihodnosti rad/a dobil/a boljšo službo. ,622 ,118 -,069 ,221 V angleščini berem zato, da bi bil/a boljši/a od sošolcev. ,539 ,099 ,034 -,125 V angleščini berem zato, da bi bil/a pametnejši/a. ,687 ,093 ,104 ,176 Berem angleške knjige, da bi postal/a hitrejši/a bralec/ka. ,587 ,317 ,138 ,105

Želim postati boljši/a bralec/ka. ,491 ,181 ,146 ,290

Branje v angleščini vadim zato, ker bi rad/a iskal/a informacije v angleščini na

spletu in pošiljal/a e-pošto. ,535 ,140 -,050 ,267

Od vseh nalog pri angleščini so mi najljubše bralne. ,049 ,468 ,211 ,093

Branje v angleščini je moj hobi. ,093 ,742 ,103 ,029

Uživam v branju angleških knjig. ,055 ,916 ,100 ,080

V angleščini rad/a berem, tudi če to zahteva dodaten trud in več časa. ,333 ,689 ,129 ,237

Rad/a berem v slovenščini. ,137 -,031 ,579 ,329

Raje imam branje kot gledanje TV. ,057 ,274 ,505 ,199

Pogosto obiskujem šolsko in/ali splošno knjižnico. ,127 ,254 ,747 ,103

Doma veliko beremo. ,108 ,175 ,647 ,305

Branje v slovenščini je pomembno za razširjanje obzorij. ,160 ,125 ,381 ,627

Starši me spodbujajo k branju. ,044 ,036 ,196 ,542

Starši me spodbujajo k branju angleških knjig. ,182 ,362 ,125 ,389

Branje v angleščini je pomembno za razširjanje obzorij. ,188 ,148 ,331 ,689 Metoda ekstrakcije: Metoda glavnih osi (Principal Axis Factoring.).

Metoda rotacije: Varimax

40

Na podlagi vrednosti koeficienta Cronbach alfa (Tabela 6) vsi štirje faktorji sodijo v dobro stopnjo zanesljivosti (0,862, 0,834, 0,777, 0,738; 0,7 < α < 0,9). Dobljeni štirje faktorji pojasnjujejo 50,3 % celotne variance. Prvi rotirani faktor pojasnjuje 18,5 % spremenljivosti, drugi faktor 12,5 %, tretji 10,0 % in četrti faktor pojasnjuje 9,3 % celotne spremenljivosti (glej Tabelo 16 v Prilogi).

Tabela 6: Vrednosti koeficienta Cronbach alfa za posamezni faktor

Faktor N Cronbach α

Zunanja motivacija za branje v tujem jeziku in socialni

kontekst 9 0,862

Notranja motivacija za branje v tujem jeziku 4 0,834

Notranja motivacija za branje v maternem jeziku 4 0,777 Odnos staršev do branja v maternem in tujem jeziku. 4 0,738

V naslednjem koraku so s pomočjo povprečja indikatorjev izračunane nove spremenljivke – faktorji, ki bodo uporabljeni v nadaljnji analizi. Rezultati so predstavljeni v Tabeli 7. Najvišjo povprečno oceno dosega faktor vpliv staršev na branje (M = 3,36), sledi notranja motivacija za branje v maternem jeziku (M = 2,81), preostala faktorja pa imata nekoliko nižji povprečni oceni, in sicer ravno na sredi med ocenama 2 in 3.

Tabela 7: Faktorji – opisne statistike

N Minimum Maksimum Aritmetična

sredina

Standardni odklon

Vpliv staršev na branje 198 1 4 3,36 0,571

Notranja motivacija za branje v maternem jeziku

198 1 4 2,81 0,652

Zunanja motivacija za branje v tujem jeziku in socialni vidik

198 1 4 2,52 0,658

Notranja motivacija za

branje v tujem jeziku 198 1 4 2,48 0,723

41

S t-testom za parne vzorce (glej Tabelo 8) je bilo preverjeno, ali med povprečnimi ocenami faktorjev obstajajo statistično značilne razlike. Potrdimo jih med vsemi faktorji, le med faktorjema z najnižjima povprečnima ocenama, to sta zunanja motivacija za branje v tujem jeziku in socialni vidik (M = 2,52) ter notranja motivacija za branje v tujem jeziku (M = 2,48), ni značilne razlike. Sklenemo lahko, da je vpliv staršev na branje statistično značilno najbolj izrazit med vsemi faktorji, druga najbolj pomembna med vsemi dejavniki pa je notranja motivacija za branje v maternem jeziku.

Tabela 8: Parni t-test – testiranje razlik med povprečnimi ocenami faktorjev

t g α

Par 1 FAKT3 – FAKT1 5,21 197,00 0,000

Par 2 FAKT3 – FAKT2 6,25 197,00 0,000

Par 3 FAKT3 – FAKT4 -12,31 197,00 0,000

Par 4 FAKT1 – FAKT2 0,72 197,00 0,472

Par 5 FAKT1 – FAKT4 -16,41 197,00 0,000

Par 6 FAKT2 – FAKT4 -16,78 197,00 0,000

* Pojasnjene oznake oziroma krajšave:

 FAKT1: zunanja motivacija za branje v tujem jeziku in socialni vidik

 FAKT2: notranja motivacija za branje v tujem jeziku

 FAKT3: notranja motivacija za branje v maternem jeziku

 FAKT4: vpliv staršev na branje

42

RV4: Kateri faktorji napovedujejo motivacijo za branje v tujem jeziku?

Najprej si oglejmo razlike v dejavnikih bralne motivacije glede na pogostost prostovoljnega branja v angleščini. Rezultati so v spodnji tabeli.

Tabela 9: Razlike v povprečnih ocenah dejavnikov glede na pogostost branja

43

Slika 9: Grafični prikaz razlik v povprečnih ocenah dejavnikov glede na pogostost branja

* Razlika med skupinama je statistično značilna (p < 0,05).

Rezultati testiranja kažejo, da pri vseh dejavnikih prihaja do statistično značilnih razlik glede na pogostost branja v angleškem jeziku.

Rezultati Bonferroni post hoc testa (Tabela 19 v Prilogi 2) za vsak faktor podrobneje razkrivajo, med katerimi kategorijami prihaja do statistično značilnih razlik. Glede faktorja notranja motivacija za branje v maternem jeziku ugotovimo, da učenci, ki nikoli ne berejo v angleškem jeziku, v primerjavi z drugimi dosegajo značilno nižjo oceno pri tem dejavniku (M = 2,25); najvišjo povprečno oceno sicer dosegajo tisti, ki v angleškem jeziku berejo skoraj vsak dan (M = 3,07). Pri dejavniku zunanja motivacija za branje v tujem jeziku in socialni vidik tisti, ki nikoli ne berejo v angleškem jeziku v primerjavi z vsemi kategorijami, razen s kategorijo samo med počitnicami, dosegajo značilno nižjo povprečno oceno pri tem dejavniku (M = 2,02).

Med povprečnimi ocenami učencev, ki berejo skoraj vsak dan, enkrat na teden ali enkrat na mesec, ni značilnih razlik, torej je pri njih zunanja motivacija glede branja v tujem jeziku primerljiva. Pri faktorju notranja motivacija za branje v tujem jeziku so razlike opazne že na prvi pogled. Test razlik razkriva, da se povprečna ocena tistih, ki v angleškem jeziku berejo vsak dan (M = 3,03), statistično značilno razlikuje od vseh ostalih kategorij; ti so torej najbolj notranje motivirani za branje. Enako velja tudi za kategorijo nikoli, kjer je povprečna ocena najnižja (M = 1,60) in se statistično značilno razlikuje od vseh ostalih kategorij; ti so torej najmanj notranje motivirani za branje.

Med povprečno notranjo motivacijo učencev, ki berejo enkrat na teden, enkrat na mesec ali samo med počitnicami, ni statistično značilnih razlik, njihovo notranjo motivacijo za branje v tujem jeziku bi glede na povprečne ocene lahko označili kot

Skoraj vsak dan Enkrat na teden Enkrat na mesec Samo med počitnicami Nikoli

44

staršev na branje. Post hoc test razkrije, da je povprečna ocena tistih, ki v angleškem jeziku nikoli ne berejo (M = 2,96), statistično značilno nižja od povprečnih ocen tistih, ki berejo skoraj vsak dan (M = 3,56) ali enkrat na teden (M = 3,41). Med ostalimi kategorijami ni statistično značilnih razlik.

Čeprav raziskovalci (Pečjak in Košir, 2004; Pečjak idr. 2006) pojasnjujejo, da v zadnjih letih osnovne šole zunanja motivacija močneje kot notranja vpliva na bralno in učno motivacijo, so rezultati analize skladni z ugotovitvami Wigfielda in Guthrieja (1997), Bakerja in Wigfielda (1999), A. Takase (2007) in A. Pirih (2015), ki so v svojih študijah poročali, da je notranja motivacija močneje kot zunanja napovedala količino branja.

V okviru raziskovalnega vprašanja Kateri faktorji napovedujejo motivacijo za branje v tujem jeziku, preverimo tudi povezanost dimenzij bralne motivacije. Rezultati so v spodnji tabeli.

Tabela 10: Povezanost dimenzij bralne motivacije ter povezanost s pogostostjo branja

45 koeficient

p-vrednost

(dvostranska) 0,000 0,000 0,000 0,000

**. Korelacija je statistično značilna pri stopnji 0,01.

Iz pridobljenih podatkov razberemo, da pogostost branja v angleškem jeziku statistično značilno korelira z vsemi preučevanimi dejavniki. Korelacija je najmočnejša glede na dejavnik notranja motivacija za branje v tujem jeziku (r = - 0,560; p = 0,000). Ker smo pogostost branja v angleškem jeziku merili z lestvico, kjer je 1 pomenilo »skoraj vsak dan« in 5 »nikoli«, rezultat vsebinsko pomeni, da tisti, ki so dosegali višje ocene pri tem dejavniku, statistično značilno pogosteje berejo.

Glede na moč korelacije je na drugem mestu notranja motivacija za branje v maternem jeziku (r = - 0,326; p = 0,000), kar pomeni, da tisti, ki imajo višjo notranjo motivacijo za branje v slovenščini, pogosteje berejo tudi v angleščini. Tudi glede ostalih dejavnikov zaznamo pozitiven vpliv na pogostost branja v angleščini, korelacijska koeficienta pa sta nekoliko nižja in korelacijo označimo kot šibko (r FAKT1 = - 0,279; p = 0,000 / r FAKT4 = - 0,275; p = 0,000).

Obstajajo tudi statistično pomembne medsebojne povezave med vsemi dejavniki.

Najmočnejša med vsemi dejavniki je povezanost med dejavnikoma vpliv staršev na branje in notranja motivacija za branje v maternem jeziku (r = 0,483, p = 0,000), ki je srednja oziroma zmerna. To pomeni, da so udeleženci, katerih motivacija za branje je

Najmočnejša med vsemi dejavniki je povezanost med dejavnikoma vpliv staršev na branje in notranja motivacija za branje v maternem jeziku (r = 0,483, p = 0,000), ki je srednja oziroma zmerna. To pomeni, da so udeleženci, katerih motivacija za branje je

In document MOTIVACIJA ZA BRANJE V ANGLEŠČINI KOT TUJEM JEZIKU PRI UČENCIH 6. RAZREDA (Strani 44-0)