• Rezultati Niso Bili Najdeni

RAZISKAVE NA TEMO UPORABE UČNIH GRADIV IN PISANJA V ANGLEŠČINI KOT

Pinker (1995 v Hinton in W. Fischer, 2013) meni, da nam je usvajanje jezika prirojeno, in sicer je ta predpostavka osnovana na naši zmožnosti poslušanja, medtem ko zmožnost pismenosti ni kar prirojena, temveč se jo pridobiva postopoma in pri različnih posameznikih različno hitro ter tudi različno uspešno. Če je učna snov konkretizirana s primeri, prikazi in fizičnimi predmeti, bo učenje še uspešnejše (Pergar Kuščer, 1999). To velja tudi za učenje pisanja v tujem jeziku in ravno učna gradiva nam nudijo razpon različnih primerov ali prikazov ter. Na uspešnost pisanja v veliki meri vpliva tudi stres, kateremu so izpostavljeni učenci, ki se učijo pisanja v tujem jeziku. Učenci občutijo stres zaradi neuspeha pri pisanju, ki ga doživljajo zaradi večjega števila pravopisnih napak v zapisanem besedilu, namesto da bi se bolj posvečali vsebini (Cole in Feng, 2015). Učitelji lahko omilijo njihovo anksioznost s primerno povratno informacijo (prav tam). Po drugi strani pa pisanje v tujem jeziku vedno bolj predstavlja korak naprej s sodobnostjo in tehnološkim razvojem;

zmožnost komuniciranja prek meja Slovenije postaja velik vir motivacije za učence. Nanje deluje zelo spodbudno in ker vidijo v učenju pisanja v tujem jeziku smisel, so v tem tudi uspešnejši (Lee, 2012 v Cole in Feng, 2015). Na motivacijo za učenje pisanja v tujem jeziku angleščina vplivajo tudi naloge, ki učencem predstavljajo izziv (Oplotnik, 2016).

A. Ilić (2017) je raziskovala uporabo učbenikov za poučevanje angleščine kot tujega jezika in prišla do ugotovitve, da se učitelji v 4. razredu osnovne šole najpogosteje odločajo za Happy Street 1, New Edition, učitelji v 5. razredu pa Happy Street 2, New Edition. Filipčič in Deutsch (2014) pa sta ugotovila, da v Sloveniji na razredni stopnji učitelji pri pouku uporabljajo učbenik in delovni zvezek približno enako pogosto, delovne zvezke, ki so cilj tudi naše raziskave, pa pri tujem jeziku uporabljajo zelo pogosto, in sicer je kar 93 % učiteljev navedlo, da pri poučevanju potrebujejo delovni zvezek, kar je največ v primerjavi z drugimi predmeti, tudi v primerjavi s slovenščino.

Skela (2008) je v svoji raziskavi vrednotil učbenike za poučevanje angleškega jezika z vidika kognitivne teorije učenja in prišel do ugotovitve, da se ne glede na datum izdaje učnega gradiva ali ciljne starostne skupine ter jezikovnega znanja, najpogosteje pojavljajo nižje kategorije mišljenja (predvsem je veliko nalog, ki od učencev zahtevajo le zapomnitev). To ugotovitev je pripisal specifiki učenja in poučevanja tujega jezika (prav tam). U. Svetek (2017) je v svojem magistrskem delu med drugim analizirala i-učbenike Young Explorers 1 in 2 (za 4. in 5. razred) ter World Explorers 1 (za 6. razred), ki so v času hitrega tehnološkega napredka vse bolj priljubljeni. Glede usklajenosti ciljev za pisno sporočanje in sporazumevanje iz učnega načrta ter i-učbenikov v drugem triletju je ugotovila, da se v analiziranih i-učbenikih ne pojavljajo naloge, ki bi bile namenjene razvijanju zmožnosti pisanja, saj jih učenci navadno razvijajo z nalogami, ki so natisnjene, torej jih rešujejo s pisanjem v fizično natisnjene učbenike ali delovne zvezke (prav tam).

39 Po številnih raziskavah naj bi pisanje v tujem jeziku pripomoglo k izboljšanju bralnega razumevanja, kritičnega mišljenja in na splošno k bolj efektivnemu učenju, zlasti če bo pisanje poučevano kot proces, v katerem bodo učenci uživali od izražanju lastnih misli ali stališč (Gay, 2002, Suleiman, 2000, Tan, 2006 v Hosseini, Taghizadeh, Abedin in Naseri, 2013). Mednarodni rezultati Evropske raziskave o jezikovnih kompetencah 2011 (Rutar Leban idr., 2013) so pokazali nadpovprečen uspeh slovenskih devetošolcev pri pisnem sporočanju v angleščini. Statistično je to 47 % učencev, ki dosegajo po SEJO B raven znanja, kar je višje od predvidene ravni A2 po učnem načrtu. 22 % pa je takšnih, ki ciljev sploh ne dosegajo, torej so podpovprečni. Pisanje je tvorna jezikovna kompetenca in je zato zahtevnejša od drugih, zato so takšni rezultati presenetljivi (prav tam). V letnem poročilu o rezultatih nacionalnega preverjanja znanja iz angleščine v šolskem letu 2017/18 (2018) pa je zabeleženo, da imajo učenci ob koncu 6. razreda osnovne šole pri nalogah pisanja težave s pravopisno ustreznim zapisom besed in prehodom z besedne ravni na besedilno.

Te ugotovitve, ki so nastale kot utemeljitev slabih rezultatov, so iztočnica za našo analizo nalog za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja v delovnih zvezkih za poučevanje angleščine kot tujega jezika v 4. in 5. razredu osnovne šole.

40

EMPIRIČNA RAZISKAVA

8 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Poučevanje angleščine kot tujega jezika na Slovenskem poteka že od prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja kot del obveznega predmetnika. Učitelji pa pri poučevanju angleščine kot tujega jezika uporabljajo različna učna gradiva, med katerimi sta glede pogostosti izbire za poučevanje od prvega do petega razreda pri nas učbenik in delovni zvezek. Jezikovni pouk ima za cilj pri učencih razviti sporazumevalno zmožnost, ki pa nato pri pouku, če poenostavimo, zajema dejavnosti poslušanja, govorjenja, branja in pisanja, kakor naj bi si te sledile tudi po zahtevnosti.

Ker pa se je v letnem poročilu o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja iz angleščine za šolsko leto 2017/18 (2018) pri rezultatih izkazalo, da imajo učenci ob koncu 6. razreda težave pri reševanju nalog za preverjanje pisne zmožnosti, in sicer ne znajo posamezne besede ustrezno in pravopisno pravilno uporabiti v sobesedilu (zmožni so priklica besed tudi zunaj sobesedila, umeščanje besed v sobesedilo pa jim povzroča preglavice). Analiza rezultatov je razkrila tudi to, da učenci konec 6. razreda ne znajo razviti iztočnic3. Iz omenjenih razlogov smo v magistrskem delu raziskovalni problem osredinili na proučevanje nalog za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja. Največ nalog za razvijanje pisanja najdemo ravno v delovnih zvezkih, saj so ti primarno tudi namenjeni zapisovanju odgovorov oziroma rešitev, zato smo analizirali naloge iz dvanajstih delovnih zvezkov, in sicer šestih za poučevanje angleščine kot tujega jezika v 4. in šestih za poučevanje v 5. razredu osnovne šole.

3 »Pri pisni zmožnosti so se vsi trije kriteriji (vsebina, besedišče in pravopis ter slovnica) uvrstili v modro območje, kar je ponavljajoč trend že nekaj let. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je izbrana tema (opis parka; opis, kaj ponavadi ljudje delajo v parku) del učnega načrta. Zato tako nizek rezultat preseneča še posebej pri kriteriju vsebine. Poleg tega pa se izbrana tema pojavlja tudi v potrjenih učbenikih za drugo triletje, torej bi se morali učenci z njo srečati že pri pouku«

(Letno poročilo o izvedbi nacionalnega preverjanja znanja v šolskem letu 2017/2018, 2018, str. 184).

41

8.1 CILJ RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Cilj raziskave magistrskega dela je s pomočjo Bloomove taksonomije kognitivnih ciljev analizirati naloge za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja v delovnih zvezkih za poučevanje angleščine v 4. in 5. razredu osnovne šole.

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA:

RV1: Kolikšen delež vseh nalog v delovnih zvezkih za poučevanje angleščine v 4. in 5. razredu osnovne šole zavzemajo naloge za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja v primerjavi z nalogami za razvijanje drugih treh sporazumevalnih dejavnosti (poslušanja, branja in govorjenja)?

RV2: Kolikšen delež nalog za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja se uvršča na posamezne hierarhično razporejene stopnje miselnih procesov po Bloomovi taksonomiji?

RV3: Kako se naloge za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja v delovnih zvezkih za poučevanje angleščine v 4. razredu osnovne šole razlikujejo od tistih za poučevanje v 5. razredu osnovne šole glede na zastopanost posamezne stopnje miselnih procesov po Bloomovi taksonomiji?

8.2 METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP

V magistrskem delu smo uporabili kvalitativno vsebinsko analizo delovnih zvezkov za poučevanje angleščine v 4. in 5. razredu osnovne šole. S pomočjo Bloomove taksonomije kognitivnih ciljev smo analizirali naloge za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja.

8.2.1 VZOREC

Vzorec je neslučajnostni, namenski. Ker je nalog za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja več v delovnih zvezkih kot učbenikih, smo za analizo uporabili naslednje delovne zvezke za poučevanje angleščine kot tujega jezika v 4. in 5. razredu osnovne šole: Happy Street 1, New Edition (2013), Happy Street 2, New Edition (2015), Young Explorers 1 (2017) in Young Explorers 2 (2017) založbe Oxford University Press, Hi there! 4 (2016), Hi there! 5 (2016), Super Minds 1 (2018) in Super Minds 2 (2018) založbe Rokus Klett, My Sails 1 (2017) in My Sails 2 (2017) založbe Obzorja ter Reach for the Stars 4 (2017) in Reach for the Stars 5 (2017) založbe DZS. Strokovni svet RS za splošno izobraževanje delovnih zvezkov ne potrjuje več od leta 2006 naprej, zato je izbor potekal glede na potrjene učbenike iz spletišča Trubar, učbeniški sklad (2019), ki veljajo za tekoče šolsko leto 2018/19.

42 8.2.2 OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV

Iz prej naštetih delovnih zvezkov smo naredili analizo izbranih nalog za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja. Po pregledu posameznih delovnih zvezkov in nalog smo ugotavljali, koliko od vseh nalog je takšnih, ki so namenjene razvijanju pisnega sporočanja in sporazumevanja ter v kolikšni meri so v teh nalogah zastopane posamezne taksonomske ravni znanja, torej kompleksnost nalog. Prav tako so nas zanimale razlike v zastopanosti nalog posamezne taksonomske ravni znanja v delovnih zvezkih za poučevanje angleščine v 4. razredu osnovne šole v primerjavi z delovnimi zvezki za poučevanje v 5. razredu osnovne šole.

8.2.3 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Podatke smo obdelali po naslednjem postopku: po izbiri in urejanju gradiva smo določili kodirne enote, in sicer je ena naloga za razvijanje pisnega sporočanja in sporazumevanja predstavljala eno kodirno enoto (kjer so bile naloge razdeljene na več delov, npr. a, b in c, smo vsak del obravnavali kot posamezno od ostalih ločeno enoto), nato smo oblikovali kategorije (naloge pisanja smo uredili glede na vrsto znanja, ki ga preverja po Bloomovi taksonomiji znanja). Iz definiranih kategorij smo lahko oblikovali sklep. Pridobljeni podatki so v magistrskem delu prikazani grafično z uporabo preglednic, ki so interpretirane opisno.

43