RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

V empiričnem delu bom uporabila kvalitativni pristop raziskovanja.

2.2.1 VZOREC

Pri izbiri vzorca za kvalitativno raziskavo sem najprej upoštevala občutljivost tematike, saj se ne želi vsakdo pogovarjati o tako osebni temi, ki se jo lahko jemlje kot brskanje po intimnosti.

48

Izbrala sem štiri osebe, za katere sem vedela, da ne bi imeli zadržkov med pogovorom o tej tematiki, ki bi bila uporabljena za raziskovalne namene. V vzorec sem vključila:

– postadolescente, stare od 22 do 25 let,

– dva intervjuvanca ženskega in dva moškega spola, – vsi intervjuvanci so že imeli izkušnje s partnerstvom, – intervjuvanci so trenutno samskega stanu.

2.2.2 OPIS INSTRUMENTA IN ZBIRANJE PODATKOV

Glede na občutljivo temo sem opravila najprej poskusni intervju, ob katerem sem preoblikovala nekaj prvotno zastavljenih vprašanj. Sestavila sem vprašanja za neposredni individualni polstrukturiran intervju (Vogrinc, 2008), kjer sem si postavila nekaj ciljev in s tem nakazala smernice pogovora (v prilogi št. 1). S polstrukturiranim intervjujem sem želela pridobiti čim več informacij, a se hkrati držati okvirne teme. Tako sem si med intervjuji sama zapisovala dodatne ideje, ki so se mi takrat utrnile in so tudi usmerjale potek intervjuja.

Vprašanja intervjuja so bila v okviru raziskovalne naloge in so prav tako temeljila na teoretskih spoznanjih raziskovane teme.

Vse štiri osebe so privolile v intervjuje. V času dogovarjanja za intervjuje so bili vsi kandidati samski. V izvedbi pogovorov sem zaradi občutljive teme upoštevala zasebnost intervjuvancev ter nekaj etičnih prvin (Vogrinc, 2008): omogočila sem prostovoljno sodelovanje v raziskavi, zagotovila varovanje identitete s spremenjenimi imeni, zasebnost podatkov in diskretnost pri interpretaciji le-teh. O raziskavi so bili intervjuvanci predhodno informirani, saj sem jim pred vsakim intervjujem okvirno predstavila temo diplomske naloge in jim opisala predviden potek razgovora.

Ob nekaterih vprašanjih sem dobila s strani intervjuvancev občutek rahlega odbijanja, ki se je kazal v splošnih odgovorih. Takrat sem morala preoblikovati nekatera vprašanja, da bi izvedela kaj več o njihovi lastni izkušnji. Nisem želela pridobiti le definicij pojmov, ampak sem želela slišati njihovo osebno zgodbo, nekatera vprašanja so bila zato bolj poglobljena ter pogosteje preverjena z moje strani. Poudarila sem jim, da ne potrebujem splošnih mnenj, ampak njihove lastne izkušnje in njihovo lastno mnenje o navedeni temi. Opazila sem, da so se o nekaterih lastnih izkušnjah bolj razgovorili po končanem intervjuju, ko so videli, da je diktafon ugasnjen. Tega nisem vnašala posebej v besedilo intervjuja, a so mi informacije

49

služile za spoznavanje njihovega počutja tekom pogovora in za razumevnaje nekaterih odzivov v pogovoru.

– Z Andrejem se dolgo nisva mogla uskladiti glede urnikov, da bi v živo opravila intervju, tako da sva ga opravila preko Skype-a. Intervju je trajal pol drugo uro.

– Barbaro sem intervjuvala v domačem okolju zaradi občutka intimnosti. V času opravljanja intervjuja je Barbara omenila, da je trenutno v zvezi in da s fantom iščeta stanovanje. S tem se mi je vzorec kandidatov podrl, saj Barbara ni več spadala v kategorijo samskih. A sem z njo vseeno opravila intervju, prav zaradi teme diplomske naloge in raziskovanja disfunkcionalnih predstav o ljubezni. Intervju je trajal uro in pol.

– S Claudio sva se pogovarjali na njenem delovnem mestu, in sicer v času, za katerega je vedela, da ne bo imela veliko obvez. Intervju je bil krajši kot ostali, trajal je dobro uro.

– Z Dejanom sva intervju opravila pri njemu doma, saj sem vedela, da se ne bo počutil domače v nekem tujem prostoru in bi se težko odprl za razgovor. Intervju je trajal uro in pol.

2.2.3 OBDELAVA PODATKOV

Podatke sem obdelala po postopku kvalitativne analize, v naslednjih korakih:

1. Transkripcija intervjujev:

Z dovoljenjem intervjuvancev sem vse štiri intervjuje posnela in jih dobesedno prepisala. Po prepisanih intervjujih sem posnetke izbrisala. Nekatere informacije, ki bi morebiti izdale identiteto intervjuvancev, sem po potrebi zakrila ali spremenila, kar pa vsebinsko ni predstavljalo velikih sprememb na kvaliteto intervjujev.

– Transkripcija Andrejevega intervjuja obsega 11 strani, z velikostjo pisave 12 in 25925 znaki brez presledkov.

– Barbarin prepis pogovora obsega 11 strani, z velikostjo pisave 12 ter 23918 znaki brez presledkov.

– Claudiin prepis intervjuja obsega 8 strani, z velikostjo pisave 12 in 17555 znaki brez presledkov.

– Transkripcija Dejanovega intervjuja obsegal 9 strani, prav tako z velikostjo pisave 12, ter 22042 znaki brez presledkov.

50 2. Kodiranje intervjujev:

Po zapisu sem besedilo kopirala v tabele in ga pregledno razdelila po odstavkih. Na desnem robu sem pustila prostor za kode, pojme in kategorije (kode 1., 2. in 3. reda). Uporabila sem induktivni pristop (Dekleva, 2009, gradivo predavanj), kod namreč nisem vnaprej postavljala, ampak sproti glede na vsebino povedanega. Najprej sem vsakemu delu besedila smiselno vpisala kode (kode 1. reda), ki bi čim bolj opisale vsebino navedenega besedila. Nekje sem jih kodirala z asociacijami, s krajšimi opisi povedanega, ali pa s krajšimi sopomenkami in z antitezami. Dobljenim kodam sem poiskala ustrezne pojme (kode 2. reda), ki sem jih smiselno združila v glavne kategorije (kode 3. reda). Ves čas sem si beležila dodatne zapiske, »memo«

(Vogrinc, 2008, str. 67), ki so se mi utrnili med kodiranjem.

3. Oblikovanje kategorij:

Glavne kategorije (npr. Ljubezen) sem sestavila z ustreznimi podrejenimi podkategorijami, pojmi (npr. Opredelitev ljubezni, Dinamika v ljubezni, Vplivi na predstavo o ljubezni). Tem pojmom (npr. Opredelitev ljubezni) pa so bile podrejene okvirne kode 1. reda (npr.

Doživljanje pozitivnih čustev, Ljubezen kot uvid, Sprejemanje partnerja).

4. Oblikovanje implicitne teorije:

Na podlagi prevladujočih glavnih kategorij sem ustvarila implicitno teorijo za vsakega intervjuvanca posebej. Njihov profil je prikazan s shemo, ki sem jo naredila za vsakega posebej. Skozi njo sem predstavila intervjuvančeve (disfunkcionalne) predstave o ljubezni ter kako le-te vplivajo na njegovo lastno izkustvo partnerstva. Sheme intervjuvancev se nahajajo v prilogah št. 2, 3, 4 in 5.

5. Skupne kategorije:

V postopku kvalitativne analize podatkov sem oblikovala naslednje vsebinske kategorije izjav, ki sem jih pripisala vsem štirim intervjuvancem. Te kategorije so izhajale iz vprašanj in so prepoznane v vseh štirih pogovorih:

– Ljubezen: kategorija opisuje kaj intervjuvanci opisujejo pod pojmom ljubezen; kaj zanje ljubezen je oziroma ni. Kategorija vključuje tudi zavedanje sprememb v kvaliteti in dinamiki ljubezenskega odnosa skozi čas.

– Partner/ka: kategorija predstavlja nabor partnerjevih lastnosti, ki bi intervjuvance pritegnile v partnerski odnos. Kategorija zajema tudi prepoznavanje izražanja partnerjeve ljubezni.

51

– Zaljubljenost: kategorija, ki opisuje, kako intervjuvanci gledajo na zaljubljenost – kako jo prepoznajo in razumejo, kako se zaljubljenost konča ter ali je možno ustvariti partnersko zvezo brez uvodne zaljubljenosti.

– Predstave o ljubezni: kategorija vključuje potencionalno disfunkcionalne predstave o ljubezni (Milivojević, 2007), ki lahko vplivajo na partnerski odnos. Ta kategorija opisuje tudi zavedanje, kdo vse vpliva na njihove predstave o ljubezni ter ali je možno predstave o ljubezni po njihovem mnenju spremeniti.

– Kvalitetno partnerstvo: kategorija opisuje predstave o kvalitetnem partnerstvu.

Intervjuvanci navajajo, kaj so po njihovem mnenju pokazatelji kvalitetnega partnerstva ter česa se sami poslužujejo za dosego kvalitetnega partnerstva. V to kategorijo sem vključila tudi dejavnike, ki uničujejo zvezo, ter poiskala odgovore intervjuvancev, kdaj po njihovem mnenju zveza razpade.

– Lastne izkušnje: kategorija zajema dosedanje izkušnje s partnerstvi, kako te vplivajo na intervjuvance ter kako po vseh izkušnjah gledajo nase in na partnerske odnose.

Predstavlja tudi življenjska vodila intervjuvancev, skozi katera gledajo na življenje in posledično tudi partnerstvo.