II. EMPIRIČNI DEL
8. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
8.2. RAZISKOVALNI PRISTOP IN METODA
8.2.1. Postopek zbiranja podatkov in opis inštrumentov
Podatki so zbrani s pomočjo vprašalnikov, na podlagi katerih smo stališča preverjali s 3-stopenjsko Likertovo lestvico stališč (1 = se ne strinjam, 2 = deloma se strinjam, 3 = popolnoma se strinjam). V prvem delu vprašalnika smo uporabili zaprti tip vprašanj za pridobitev osnovnih podatkov vprašanih o delovnem mestu, delovni dobi, pogostosti interakcij z materami z MDR, povprašali smo jih tudi o tem ali so SRP starši in skrbniki ali ne. Našteto uvrščamo med odvisne spremenljivke naše raziskave. Uporabili smo tudi vprašanja odprtega tipa za boljše razumevanje same raziskovane tematike. V drugem delu vprašalnika smo stališča preverjali s pomočjo šestnajstih (16) trditev, ki predstavljajo neodvisne spremenljivke. Vprašalnike so po e-pošti prejele šole, kjer se izvaja posebni program vzgoje in izobraževanja, prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z NIS ter SRP, ki so izvajalci DSP. Odgovore smo zbirali tudi s pomočjo spletne ankete Enka.
33 8.3. POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Podatki so obdelani v programu SPSS. Statistično pomembne razlike v stališčih med SRP do materinstva oseb z MDR smo preverili glede na normalnost porazdelitve podatkov na vzorcu s parametričnim t-testom za neodvisne vzorce ali neparametričnim testom Mann-Whitney U. Za preverjanje statistično pomembnih razlik glede na delovno dobo SRP in pogostost interakcij smo uporabili ANOVO oz. Kruskal Walliesov test, zaradi narave tega testa smo izvedli še dodatno preverjanje s Spermanovim koeficientom korelacije oz. testom Mann-Whitney U. Sledila je primerjava rezultatov s teoretičnimi izhodišči in raziskavami, ki so bile na področju obravnavane tematike že izvedene. Pridobljeni rezultati so v nadaljevanju predstavljeni opisno in grafično.
8.4. VZOREC
V raziskavi je sodeloval 101 SRP, od tega 32,7 % SRP, zaposlenih v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, 28,7 % SRP, zaposlenih v prilagojenem programu vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ter 38,6 % SRP, ki izvajajo dodatno in strokovno pomoč.
Delovno mesto f f (%)
Posebni program vzgoje in izobraževanja
33 32,7
Prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom
29 28,7
Izvajalec dodatne in strokovne pomoči
39 38,6
Skupaj 101 100,0
Tabela 1: Frekvenčne porazdelitve spremenljivke – delovno mesto
34 Graf 1: Delovno mesto
Delovna doba f f (%)
od 0 do 4 leta 40 39,6
od 5 do 9 let 20 19,8
od 10 do 19 let 30 29,7
20 let in več 11 10,9
Skupaj 101 100,0
Tabela 2: Frekvenčne porazdelitve spremenljivke – delovna doba
Večina oz. 39,6 % anketiranih SRP ima delovno dobo do 4 leta, 19,8 % od 5 do 9 let, 29,7 % od 10 do 19 let ter 10,9 % 20 let in več.
33%
29%
38%
Delovno mesto
Posebni program vzgoje in izobraževanja
Prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom Izvajalec dodatne strokovne pomoči
35 Graf 2: Delovna doba
22,8 % anketiranih SRP je bilo zelo pogosto v stikih z materami z motnjami v duševnem razvoju, 20,8 % pogosto na mesečni ravni, 38,6 % redko oz. nekajkrat letno, medtem ko je bilo 17,8 % takih, ki se še nikoli niso srečali z materami z motnjami v duševnem razvoju.
Pogostost interakcij f f (%)
Zelo pogosto 23 22,8
Pogosto, mesečno 21 20,8
Redko, nekajkrat letno 39 38,6
Nikoli 18 17,8
Skupaj 101 100,0
Tabela 3: Frekvenčne porazdelitve spremenljivke – pogostost interakcij z materami z MDR
10,9
29,7 19,8
39,6
0,0% 20,0% 40,0% 60,0% 80,0% 100,0%
20 let in več od 10 do 19 let od 5 do 9 let od 0 do 4 leta
Delovna doba
36 Graf 3: Pogostost interakcij
f f (%)
Sem starš ali skrbnik 48 47,5
Nisem starš ali skrbnik 53 52,5
Skupaj 101 100,0
Tabela 4: Frekvenčne porazdelitve spremenljivke – sem/nisem starš ali skrbnik
Skoraj polovica vprašanih oz. 52,5 % anketiranih ni staršev ali skrbnikov, 47,5 % pa je staršev.
Graf 4: Starš ali skrbnik
53% 47%
Sem starš ali skrbnik Nisem starš ali skrbnik 17,8
38,6 20,8
22,8
0,0% 20,0% 40,0% 60,0% 80,0% 100,0%
Nikoli Redko, nekajkrat letno Pogosto, mesečno Zelo pogosto
Pogostost interakcij
37 Analiza zanesljivosti anketnega vprašalnik (Cronbach Alpha)
Analiza zanesljivosti anketnega vprašalnika Cronbach Alpha Št. spremenljivk
0,622 16
Tabela 5: Vrednost koeficienta Cronbach Alpha
Izbrani merski indikatorji oz. trditve merijo pojav še zanesljivo oz. z vrednostjo Cronbachove alphe 0,622.
38 9. REZULTATI
Več kot 75 % anketiranih se je najbolj strinjalo s trditvijo, da imajo matere z MDR večje težave pri zagotavljanju učnih pogojev in da je podpora SRP ključnega pomena tako za otroka kot za mater z MDR. Ugotovljeno v naši raziskavi podpirajo tudi avtorji Powell, Parish in Akobirshoev (2016), ki poudarjajo pomembnost primerne podpore ter pomoči ter ob njunem pomanjkanju možne negativne posledice tako za mater kot otroka. Pomembnost primerne podpore ter pomoči vprašani SRP večkrat izpostavijo tudi v odgovoru na odprto vprašanje: Kakšno je vaše mnenje oz. stališče do materinstva oseb z MDR?, SRP v kar 60 % izrazijo ter opredelijo primerno podporo ter pomoč kot ključno pri uspešnosti matere z MDR v materinski vlogi pa tudi otroka v šolskem okolju.
Prav tako se povprečno visoka stopnja strinjanja, pokaže pri trditvah, ki navajajo, da so znižane kognitivne funkcije starša ovira pri postavljanju meja in zahtev ter sami kontroli otrokovega vedenja ter njegovih vedenjskih izidov; da so znižane kognitivne funkcije ovira pri zagotavljanju zadostnega števila spodbud v zgodnjem otroštvu ter da [so] otroci, rojeni materam z MDR, manj izpostavljeni zgodnjim spodbudam ter izkušnjam. Vse našteto je lahko posledica znižanih kognitivnih funkcij in prilagoditvenih funkcij, ki osebam z MDR otežujejo aktivno participacijo v vsakodnevnem življenju ter socialni sredini. Stopnja oviranosti pa se razlikuje glede na stopnjo motnje, o kateri govorimo – LMDR, ZMDR, TTMDR – vendar pri tem ne smemo pozabiti na okolje, v katerem živi družina. Avtorji (Booth in Booth, 1998, Stewart in Macintyre, 2017, Collings in Llewelly, 2012) v svojih raziskavah večkrat omenjajo, kako zelo pomembno je upoštevanje okolja, ko želimo razumeti dinamiko družine, in hkrati poudarjajo pomen celostnega konteksta, v katerem se nahaja družina. Socialna izključenost družine oz.
matere z MDR predstavlja dejavnik tveganja za težave na področju vedenja otrok je naslednje stališče, s katerim so SRP prav tako pokazali visoko stopnjo strinjanja in ki podpira tudi ugotovitve omenjenih avtorjev.
Anketirani so se le povprečno delno strinjali s trditvami, da je varovalni faktor za otroka navezanost na še eno odraslo osebo, ki jo lahko predstavlja tudi SRP oz. učitelj, da dobra podporna mreža zmanjša povezavo med stresom, ki ga matere doživljajo ob izzivih starševstva, ter vedenjskimi problemi njihovih otrok in da imajo otroci, rojeni materam z MDR, pogosto razvojne zaostanke.
39 Pri otrocih, rojenih materam z MDR, so razvojni zaostanki pogostejši, saj so manj izpostavljeni zgodnjim spodbudam in izkušnjam (Sheerun, Keenan in Lawler, 2013), s čimer so se strinjali tudi vprašani, prav tako so pokazali visoko stopnjo strinjanja z trditvijo, da matere ne zagotavljajo dovolj teh zgodnjih izkušenj.
Delno strinjanje se pokaže tudi pri trditvah Problem mater z MDR sta organizacija in podajanje navodil po korakih in Matere z MDR imajo težave z razbiranjem socialnih namigov. Pa vendar se izkaže, da so organizacija, podajanje navodil po korakih pa tudi razbiranje socialnih namigov med večjimi izzivi, s katerimi se srečujejo matere z MDR (Field in Sanchez, 1999). Avtorja prav tako poudarita pomen učenja in krepitve določenih spretnosti, ki jih mati potrebuje za vzgojo ter skrb za lastne otroke.
SRP so se povprečno malo manj strinjali s trditvijo Podpiram pravico oseb z MDR do starševstva ter vzgoje lastnih otrok. 26 % vprašanih je izrazito nestrinjanje z vlogo matere v povezavi z MDR izrazilo tudi v pisnem odgovoru na že predstavljeno vprašanje Kakšno je vaše mnenje oz. stališče do materinstva oseb z MDR?, vendar ob tem kar 30 % vprašanih poudari individualnost vsakega primera. Malo več kot 32 vprašanih oseb pa se z materinstvom oseb z MDR strinja le pri osebah z LMDR. Na drugi strani pa so se SRP vseeno povprečno manj strinjali s trditvijo, da so matere z MDR pasivne, odvisne od pomoči, potrebne socialne zaščite ali celo nesposobne za materinstvo. V primerjavi z drugimi trditvami so se SRP manj strinjali tudi s trditvama, da imajo matere z MDR slabo samopodobo ter da so znižane kognitivne funkcije matere razlog za nezmožnost zaščite otroka pred fizično nevarnostjo. Vendar pa je v strokovni literaturi prav slabša samopodoba zelo pogosto pripisana materam z MDR, predvsem ko govorimo o zaupanju v lastne sposobnosti starševstva (Powell in Parish, b. d.).
SRP se – v primerjavi z drugimi trditvami – v povprečju delno (x̄ = 2,27, Σ = 0,720) strinjajo z trditvijo Otroci, rojeni materam z MDR, kažejo znake vedenjskih težav, motenj pozornosti, anksioznosti, težav z lastno identiteto bolj pogosto kot otroci, rojeni materam brez MDR, kar je že del odgovora na naše (3) raziskovalno vprašanje Ali SRP pri otrocih mater z MDR večkrat opažajo neprimerne vedenjske vzorce kot pri otrocih, rojenih materam brez težav?. Kar 42 vprašanih se delno, 46 vprašanih pa popolnoma strinja z omenjeno trditvijo. Le 16 SRP znakov vedenjskih težav ne pripisuje otrokom mater z MDR bolj pogosto kot tistim, katerih matere nimajo MDR.
Statistično pomembne razlike pri odgovoru na to vprašanje se pokažejo pri preverjanju
40 korelacije med stališči SRP ter pogostostjo interakcij med SRP in materami z MDR, kar bomo predstavili v nadaljevanju.
N x̄ Mo Σ Min Max starševstva ter vzgoje lastnih otrok.
101 1,96 2 0,615 1 3
Problem mater z MDR sta organizacija in podajanje navodil po korakih.
101 2,38 3 0,661 1 3
Matere z MDR imajo slabo samopodobo. 101 1,73 2 0,631 1 3 Matere z MDR imajo težave z razbiranjem
socialnih namigov.
101 2,37 2 0,578 1 3
Otroci, rojeni materam z MDR, imajo pogosto razvojne zaostanke.
101 2,04 2 0,734 1 3
Otroci, rojeni materam z MDR, so manj izpostavljeni zgodnjim spodbudam ter izkušnjam.
101 2,54 3 0,609 1 3
Otroci, rojeni materam z MDR, kažejo znake vedenjskih težav, motenj pozornosti, anksioznosti, težave z lastno identiteto, bolj pogosto kot otroci, rojeni materam brez
Znižane kognitivne funkcije matere so razlog za nezmožnost zaščite otroka pred fizično nevarnostjo.
101 1,66 2 0,652 1 3
Znižane kognitivne funkcije so ovira pri zagotavljanju zadostnega števila spodbud v zgodnjem otroštvu.
101 2,55 3 0,608 1 3
41 Socialna izključenost družine oz. matere z
MDR predstavlja dejavnik tveganja za težave na področju vedenja otrok.
101 2,50 3 0,610 1 3
Varovalni faktor za otroka je navezanost na še eno odraslo osebo, ki jo lahko predstavlja tudi SRP oz. učitelj.
101 2,45 3 0,574 1 3
Znižane kognitivne funkcije starša so ovira pri postavljanju meja in zahtev ter sami kontroli otroka ter njegovih vedenjskih izidov.
101 2,61 3 0,529 1 3
Dobra podporna mreža zmanjša povezavo med stresom, ki ga matere doživljajo ob izzivih starševstva, ter vedenjskimi problemi njihovih otrok.
101 2,44 2 0,537 1 3
Podpora SRP je ključnega pomena tako za otroka kot mater z MDR.
101 2,73 3 0,445 2 3
Tabela 6: Opisna statistika
42 potrebne socialne zaščite ali celo nesposobne za materinstvo.
24 23,8 68 67,3 9 8,9 101 100,0
Podpiram pravico oseb z MDR do starševstva ter vzgoje lastnih otrok.
21 20,8 63 62,4 17 16,8 101 100,0
Problem mater z MDR sta organizacija in podajanje navodil po korakih.
10 9,9 43 42,6 48 47,5 101 100,0 izpostavljeni zgodnjim spodbudam ter izkušnjam.
6 5,9 34 33,7 61 60,4 101 100,0 Otroci, rojeni materam z MDR, kažejo znake
vedenjskih težav, motenj pozornosti, anksioznosti in težav z lastno identiteto bolj pogosto kot otroci, rojeni materam brez MDR.
16 15,8 42 41,6 43 42,6 101 100,0
Matere z MDR imajo večje težave pri zagotavljanju učnih pogojev.
1 1,0 24 23,8 76 75,2 101 100,0 Znižane kognitivne funkcije matere so razlog za
nezmožnost zaščite otroka pred fizično nevarnostjo.
44 43,6 47 46,5 10 9,9 101 100,0
Znižane kognitivne funkcije so ovira pri zagotavljanju zadostnega števila spodbud v zgodnjem otroštvu.
6 5,9 33 32,7 62 61,4 101 100,0
Socialna izključenost družine oz. matere z MDR predstavlja dejavnik tveganja za težave na področju vedenja otrok.
6 5,9 39 38,6 56 55,4 101 100,0
43 Varovalni faktor za otroka je navezanost na še
eno odraslo osebo, ki jo lahko predstavlja tudi SRP oz. učitelj.
4 4,0 48 47,5 49 48,5 101 100,0
Znižane kognitivne funkcije starša so ovira pri postavljanju meja in zahtev ter sami kontroli otroka ter njegovih vedenjskih izidov.
2 2,0 35 34,7 64 63,4 101 100,0
Dobra podporna mreža zmanjša povezavo med stresom, ki ga matere doživljajo ob izzivih starševstva, ter vedenjskimi problemi njihovih otrok.
2 2,0 53 52,5 46 45,5 101 100,0
Podpora SRP je ključnega pomena tako za otroka kot mater z MDR.
0 0,0 27 26,7 74 73,3 101 100,0 Tabela 7: Frekvenčne porazdelitve trditev
44 Graf 5: Odgovori na trditve v %
0,0
Podpora SRP je ključnega pomena tako za otroka kot mater z MDR.
Dobra podporna mreža zmanjša povezavo med stresom matere, katerega doživljajo ob izzivih starševstva, ter
vedenjskimi problemi njihovih otrok.
Znižane kognitivne funkcije starša so ovira pri postavljanju meja in zahtev ter sami kontroli otroka ter
njegovih vedenjskih izidov.
Varovalni faktor za otroka je navezanost na še eno odraslo osebo, ki jo lahko predstavlja tudi SRP oz. učitelj.
Socialna izključenost družine oz. matere z MDR predstavlja rizični dejavnik za težave na področju
vedenja otrok
Znižane kognitivne funkcije so ovira pri zagotavljanju zadostnega števila vzpodbud v zgodnjem otroštvu.
Znižane kognitivne funkcije matere, so razlog za nezmožnost zaščite otroka pred fizično nevarnostjo.
Matere z MDR imajo večje težave pri zagotavljanju učnih pogojev.
Otroci, rojenim materam z MDR, kažejo znake vedenjskih težav; motenj pozornosti, anksioznosti,
težave z lastno identiteto, bolj pogosto kot otroci,…
Otroci, rojeni materam z MDR, so manj izpostavljeni zgodnjim vzpodbudam ter izkušnjam.
Otroci, rojeni materam z MDR, imajo pogosto razvojne zaostanke.
Matere z MDR imajo težave z razbiranjem socialnih namigov.
Matere z MDR imajo slabo samopodobo.
Problem mater z MDR, je organizacija in podajanje navodil po korakih.
Podpiram pravico oseb z MDR do starševstva ter vzgoje lastnih otrok.
Matere z MDR so pasivne, odvisne od pomoči, potrebne socialne zaščite ali celo nesposobne za materinstvo.
Trditve f (%)
Ne strinjam se Deloma se strinjam Strinjam se
45 Vrednosti Kruskal Wallisovega testa nam na drugo raziskovalno vprašanje, (2) Kako predhodni stiki z materami z MDR vplivajo na stališča SRP o materinstvu oseb z MDR?, ne pokažejo statistično pomembne razlike na ravni α = 0,05 po pogostosti interakcij z materami z MDR. Nakazuje se rahla tendenca v odgovorih pri trditvah Podpiram pravico oseb z MDR do starševstva ter vzgoje lastnih otrok, Otroci, rojeni materam z MDR, so manj izpostavljeni zgodnjim spodbudam ter izkušnjam, Otroci, rojeni materam z MDR, kažejo znake vedenjskih težav, motenj pozornosti, anksioznosti in težav z lastno identiteto bolj pogosto kot otroci, rojeni materam brez MDR, Matere z MDR imajo večje težave pri zagotavljanju učnih pogojev, Znižane kognitivne funkcije so ovira pri zagotavljanju zadostnega števila spodbud v zgodnjem otroštvu ter Podpora SRP je ključnega pomena tako za otroka kot mater z MDR, vendar te razlike niso statistično značilne ob stopnji značilnosti 0,05.
Št. pomoči, potrebne soci-alne zaščite ali celo nesposobne za mate-rinstvo. Podpiram pravico oseb z
MDR do starševstva ter poda-janje navodil po korakih.
Nikoli 18 42,75 4,418 0,220
Redko, nekajkrat letno
39 48,44
46 Otroci, rojeni materam z
MDR, imajo pogosto Otroci, rojeni materam z
MDR, so manj izpo-stavljeni zgodnjim spod-budam ter izkušnjam. Otroci, rojeni materam z
MDR, kažejo znake ve-denjskih težav, motenj pozornosti, anksioznosti
Nikoli 18 36,53 7,531 0,057
Redko, nekajkrat letno
39 51,17
47 in težav z lastno
iden-titeto bolj pogosto kot otroci, rojeni materam brez MDR. Znižane kognitivne
fun-kcije matere so razlog za nezmožnost zaščite Znižane kognitivne
fun-kcije so ovira pri MDR predstavlja dejav-nik tveganja za težave
48 Varovalni faktor za
otroka je navezanost na še eno odraslo osebo, ki jo lahko predstavlja tudi Znižane kognitivne
fun-kcije starša so ovira pri postavljanju meja in zahtev ter sami kontroli star-ševstva, ter vedenjskimi problemi njihovih otrok.
Tabela 8: Kruskal Wallisov test: pogostost interakcij z materami z MDR
49 Ker pa je Kruskal Wallisov test manj občutljiv, smo pri teh spremenljivkah s Spearmanovim koeficientom korelacije dodatno preverili, ali vseeno prihaja do statistično značilnih povezav med pogostostjo interakcij z materami z MDR in prej omenjenimi trditvami.
Korelacije Pogostost
interakcij (obrnjena) Podpiram pravico oseb z MDR do starševstva ter
vzgoje lastnih otrok.
Spearmanov koeficient
–0,084
p (dvostranska) 0,406
Št. enot 101
p (dvostranska) 0,438
Št. enot 101
Otroci, rojeni materam z MDR, so manj izpostavljeni zgodnjim spodbudam ter izkušnjam.
Spearmanov koeficient
,247*
p (dvostranska) 0,013
Št. enot 101
Otroci, rojeni materam z MDR, kažejo znake vedenjskih težav, motenj pozornosti, anksioznosti in težav z lastno identiteto bolj pogosto kot otroci, rojeni materam brez MDR.
Spearmanov koeficient
,252*
p (dvostranska) 0,011
Št. enot 101
p (dvostranska) 0,018
Št. enot 101
50 Znižane kognitivne funkcije so ovira pri
zagotavljanju zadostnega števila spodbud v zgodnjem otroštvu.
Spearmanov koeficient
,252*
p (dvostranska) 0,011
Št. enot 101
p (dvostranska) 0,874
Št. enot 101
* Korelacija je statistično značilna ob stopnji značilnosti 0,05.
Tabela 9: Analiza povezanosti – Spearmanov koeficient korelacije: pogostost interakcij z materami z MDR
Prav tako obstaja statistično značilna pozitivna povezanost med pogostostjo interakcij z materami z MDR in strinjanjem s trditvijo Otroci, rojeni materam z MDR, kažejo znake vedenjskih težav, motenj pozornosti, anksioznosti in težav z lastno identiteto bolj pogosto kot otroci, rojeni materam brez MDR. Omenjena ugotovitev nam pomaga pri odgovoru na (3) raziskovalno vprašanje: Ali SRP pri otrocih mater z MDR večkrat opazijo neprimerne vedenjske vzorce kot pri otrocih, rojenih materam brez MDR?.
Anketirani SRP, ki so pogosteje v stiku z materami z MDR, se namreč v povprečju bolj strinjajo z omenjeno trditvijo. Neposredna izkušnja s situacijo ali posameznikom naj bi bolj vplivala na vedenje ter moč stališč (McLeod, 2018). Podobno navaja tudi avtorica Ule (2000), ki govori o spremembi stališč oz. o dejavnikih, ki na spremembo vplivajo.
Med ključnimi izpostavi prav konkretno izkušnjo. Se pa stališča lahko spreminjajo tako v pozitivni kot negativni smeri. V nadaljevanju SRP, ki so v stiku z materami z MDR bolj pogosto, izkažejo večje strinjanje s trditvijo Matere z MDR imajo večje težave pri zagotavljanju učnih pogojev, prav tako omejene kognitivne funkcije matere z MDR vidijo kot dejavnik, ki omejuje zagotavljanje zadostnega števila spodbud otroku v
51 zgodnjem otroštvu. Pri preostalih trditvah ne prihaja do statistično značilnih povezanosti glede na pogostost interakcij.
Na (4) raziskovalno vprašanje: Ali obstaja statistično pomembna razlika o stališčih SRP do materinstva oseb z MDR glede na njihovo delovno dobo? smo dobili rezultat, da do večjih statističnih razlik ne prihaja. V tabeli št. 10 je prikazano, da vrednosti
Podpiram pravico oseb z MDR do starševstva ter vzgoje organizacija in podajanje navodil po korakih.
52 Matere z MDR imajo težave z
razbiranjem socialnih
Otroci, rojeni materam z MDR, imajo pogosto razvojne zaos-tanke.
Otroci, rojeni materam z MDR, so manj izpostavljeni zgodnjim spodbudam ter izkušnjam.
53 20 let in
več
11 60,55
Otroci, rojeni materam z MDR, kažejo znake vedenjskih težav, motenj pozornosti, anksioznosti in težav z lastno identiteto bolj pogosto kot otroci, rojeni materam brez
težave pri zagotavljanju učnih pogojev. Znižane kognitivne funkcije
matere so razlog za Znižane kognitivne funkcije so
ovira pri zagotavljanju za-dostnega števila spodbud v
54 20 let in
več
11 51,45 Socialna izključenost družine
oz. matere z MDR predstavlja dejavnik tveganja za težave na področju vedenja otrok. navezanost na še eno odraslo osebo, ki jo lahko predstavlja Znižane kognitivne funkcije
starša so ovira pri postavljanju meja in zahtev ter sami kontroli otroka ter njegovih vedenjskih izidov. do-življajo ob izzivih starševstva, ter vedenjskimi problemi nji-hovih otrok.
55 20 let in
več
11 56,00 Podpora SRP je ključnega
pomena tako za otroka kot mater z MDR.
od 0 do 4 leta
40 54,40 2,928 0,403
od 5 do 9 let
20 49,35
od 10 do 19 let
30 45,98
20 let in več
11 55,32
Tabela 10: Kruskal Wallisov test: delovna doba
56 Vrednosti Kruskal Wallisovega testa so pokazale statistično pomembnost na ravni α = 0,05 glede na delovno mesto SRP ter stališča SRP do materinstva oseb z MDR.
Na (5) raziskovalno vprašanje: Ali obstaja statistično pomembna razlika o stališčih SRP do materinstva oseb z MDR glede na delovno mesto, kjer so zaposleni: prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, posebni program vzgoje in izobraževanja ali na mestu izvajalca dodatne strokovne pomoči?, smo si pri določenih spremenljivkah odgovorili pritrdilno. Statistično pomembna razlika se je pokazala pri trditvah Matere z MDR so pasivne, odvisne od pomoči, potrebne socialne zaščite ali celo nesposobne za materinstvo in Znižane kognitivne funkcije starša so ovira pri postavljanju meja in zahtev ter sami kontroli otroka ter njegovih vedenjskih izidov.
Prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim
Prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim
Prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom
29 51,48
57
Prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim
Prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim
Prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim
Prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim