V letu 1848 je bilo objavljenih več člankov, ki so govorili o uvajanju slovenskega jezika v šole in urade. Kot avtorji so bili podpisani Oroslav Caf, Peter Kozler, nekajkrat pa kar uredništvo.
Kmetijske in rokodelske novice so zapisale, da se skupaj z drugimi slovenskimi časniki močno zavzemajo za uveljavitev slovenskega jezika v šolstvu in uradih. Dragotin Lončar se ni strinjal, da so Novice resnično izpolnjevale to poslanstvo. V delu Dr. Bleiweis in njegova doba je zapisal, da so imele Novice konservativna načela. Očital jim je, da so puščale do besede tega in onega in le čakale, da je dozorelo to in ono spoznanje. (Lončar 1910: 25) Podobno je zapisal tudi Ivan Prijatelj, ki pravi, da se je Bleiweis zavzel za kakšno idejo, ko se je zanjo v javnosti izrekla že večina njegovih sodobnikov. (Prijatelj 1955: 175)
Slika 1 prikazuje razmerje vsebin člankov, ki so izhajali v Kmetijskih in rokodelskih novicah, ne prikazuje pa analize števila člankov o gospodarstvu in kmetijstvu, ki so bili sicer v najštevilčnejši. Novice so prvi slovenski časopis, ki je bil namenjen za najširše kroge. Ljudstvo so želele izobraževati o gospodarskih zadevah, novostih v poljedelstvu in živinoreji, obrtništvu in zdravstvu. Do leta 1848 so Novice objavljale članke, ki so govorili o rokodelstvu in kmetijstvu, po letu 1848 pa so začele kmečko prebivalstvo tudi politično vzgajati. Slodnjak meni, da je Bleiweisu slovstvo pomenilo le toliko, kolikor je utrjevalo družbeno in narodno zavest.
(Slodnjak 1968: 134)
V grafu je prikazano razmerje med leposlovjem, ki je izvirno ali prevedeno, članki o leposlovju,
jezikoslovju in članki o vlogi slovenščine (slika 1). Preseneča predvsem ponik vseh štirih
13
navedenih vsebin člankov v letih 1850 in 1851. Takrat so se Novice še posebej usmerile v gospodarske in kmetijske vsebine. Zagotovo je na povečanje leposlovnih in jezikoslovnih člankov v drugi polovici petdesetih let vplivalo dejstvo, da so med letoma 1852 in 1857 izhajale dvakrat tedensko. V letu 1852 so bile Novice skrčene le na štiri strani, ki so jih zapolnjevali predvsem kmetijski in gospodarski članki. Po letu 1857, ko so spet postale tednik, se je število strani precej povečalo.
Slika 1: Razmerje vsebin člankov
Negotovost po marčni revoluciji je sprva vodila do zmanjšanja števila leposlovnih in jezikoslovnih člankov. Prednost so dobili članki o kmetijstvu in rokodelstvu. Te spremembe so opazne predvsem v letih 1849 in 1850. Če je leto 1848 sprva obetalo konec cenzure in so se v Novicah pojavljali članki o uvedbi slovenščine v urade in šolstvo, je kmalu nastopilo obdobje negotovosti. A Bleiweisova vrlina je bila ravno spretnost, s katero je bil na eni strani navidezno zvest Habsburški monarhiji, po drugi strani pa je uspešno nadaljeval zahteve za narodne pravice. Janko Kos je zapisal, da je Bleiweis s spretno taktiko, kompromisi in celo dvoličnostjo
0 20 40 60 80 100 120
Število člankov
Leto
Razmerje vsebin člankov
Celokupno leposlovje Jezikoslovje O statusu slovenščine Članki o leposlovju
14
uveljavljal svoj program staroslovencev in zato prišel v nesporazum z mladoslovenci. (Kos 2002: 125) Oktroirana ustava iz leta 1849 je sprva določala vsem narodom pod avstrijsko zastavo enake pravice. Vodja take usmeritve je bil grof Stadion, ki je kmalu zbolel in odstopil.
Avstrija je nato začela voditi drugačno politiko. Leta 1851 je oktroirana ustava tudi uradno padla, sledilo je absolutistično obdobje. Šestega julija 1851 je izšla naredba, ki je vladnim pregonom omogočala, da brez razloga ustavijo izhajanje problematičnih časopisov. Vsako številko so morali pred izdajo prinesti na policijo, kjer so jo skrbno pregledali. Če časopis ni upošteval policijskih popravkov, je sledila stroga kazen. (Prijatelj 1955: 20) Slodnjak je zapisal, da je v času Bachovega absolutizma zamrlo mnogo časnikov in almanahov. Samo Bleiweis s svojimi Novicami in Jeran z Zgodnjo danico sta uspešno kljubovala vladnemu pritisku. (Slodnjak 1968: 156) Alexander Bach je želel otežiti izhajanje edinega slovenskega posvetnega časopisa, zato je bil Bleiweis pri izbiri in objavljanju člankov še nekoliko previdnejši. Leta 1850 je vlada ponudila Bleiweisu celo službo živinozdravnika v Pragi, s čimer naj bi ga Bach želel odstraniti iz domovine. (Bavdek 1979: 81) Vendar se je Bleiweis odpovedal mnogim ponudbam v stroki in politiki, ki bi ga vodile v tujino. (Bavdek, Jurca 2008: 129) Za petdeseta leta 19. stoletja je bilo torej značilno strogo birokratsko bdenje nad izdajanjem časopisov. Po začetnem upadu jezikoslovnih in leposlovnih člankov v zgodnjih 50. letih, se je nato v sredini desetletja leposlovje razcvetelo, izginili pa so članki o uvedbi slovenskega jezika v šole in urade.
Preusmeritev na članke o kmetijstvu in gospodarstvu na prelomu petega in šestega desetletja 19. stoletja je posledica previdne Bleiweisove politike. (Bavdek 1979: 90)
Novice so bile časopis, v katerem je imela poezija vedno prednost pred prozo. To je prikazano na diagramu (slika 2). Samo v letih 1857, 1858 in 1859 je število proznih del preseglo število objavljenih pesmi. Slodnjak je zapisal, da Bleiweis nikoli ni bil zares vnet za pripovedno prozo.
Če se je proza že pojavila, je bila to kakšna anekdota, novelistično zaokroženo poročilo ali celo
zametek resnične povesti, ki je bila lahko v tradicionalni ali folklorizirajoči obliki. (Slodnjak
1968: 139) Še slabše od proznih del je bilo z dramatiko. Dramatika se v Novicah skorajda ni
pojavila. Če pa se je, je šlo večinoma za prevode tujih ustvarjalcev. Izvirne slovenske dramatike,
ki bi ji tudi danes priznavali velik pomen, med letoma 1843 in 1863 ni bilo.
15