Povezava med kakovostjo in količino pridelka je odvisna od sorte in drugih dejavnikov, ki posredno in neposredno vplivajo na rast in rodnost trte. Na dejavnike, ki so povezani s klimatskimi temperatura zraka, količina padavin, ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na agrotehnične in ampelotehnične dejavnike, kamor spada tudi pravilna izbira gojitvene oblike za posamezno sorto.
Na razvoj vinske trte so v letu 2004 vplivale vremenske razmere, saj je bilo meseca aprila in maja zelo mrzlo in deževno. Trte so začele pozno brsteti in cveteti, v povprečju 5 do 7 dni kasneje kot prejšnja leta.
Glede na to, da je sorta ‘Refošk’ bujna sorta, se pri gojitveni obliki enokraki Guyot pojavi večja bujnost zaradi manjše obremenitve. Posledično je več ročnega dela, pletev in krajšanja zalistnikov.
Dolžina in število puščenih šparonov sta odvisna od gojitvene oblike. Pri dvokrakem Guyot smo prešteli večje število očes (15,9 očes) na trto, (11,5 grozdov) na trto in posledično ovrednotili večjo rodnost vinske trte 3,5 kg grozdja na trto.
Gojitvena oblika vpliva na velikost jagod. Pri enokrakem Guyot smo stehtali za 5,4 g večjo maso 100 jagod, kot pa pri dvokrakem Guyot.
Gojitvena oblika enokraki Guyot vpliva na večjo količino sladkorja v grozdju, saj smo večjo količino glukoze za 7,8 g/kg in 6,4 g/kg fruktoze izmerili pri enokrakem Guyot.
Gojitvena oblika ne vpliva na vrednost pH, saj je bila razlika med obema gojitvenima oblikama minimalna.
Gojitvena oblika vpliva na količino vinske kisline, saj smo pri enokrakem, glede na dvokraki Guyot izmerili večje količine za 0,3 g/kg vinske kisline, za 0,4 g/kg jabolčne kisline in za 0,4 g/kg skupnih kislin. Pri citronski kislini nismo opazili razlike, saj je bila količina citonske kisline izenačena in je bila 0,1 g/kg.
Modificirana gojitvena oblika vpliva na količino fenolov. Pri enokrakem Guyot smo izmerili večjo količino oenina za 20 mg/kg, epikatehina za 0,83 mg/kg in katehina za 1,7 mg/kg. Količina resveratrola je bila pri dvokrakem Guyot večja za 0,78 mg/kg.
Povprečna masa grozdja na trto je odvisna od povprečnega števila očes na trto, povprečne mase grozda ter povprečnega števila grozdov na trto. Enokraki Guyot vpliva na manjšo maso grozdja, saj smo v povprečju stehtali 1,3 kg manj grozdja na trto, kot pa pri dvokrakem Guyot.
Gojitvena oblika dvokraki Guyot je imela večje količine ogljikovih hidratov v lesu (saharoza, glukoza, fruktoza). Ogljikovi hidrati v lesu pomenijo boljšo dozorelost lesa in so osnova v naslednjem letu. Sorta ‘Refošk’, ki je pozna in bujna sorta, je dozorelost lesa še toliko bolj pomembna.
Med izbranimi trtami (18 na gojitveno obliko) so precejšnje razlike, ki jih lahko pripišemo tipu sorte in splošni kondiciji trte. Zato bi za nadaljnje poskuse morali izbrati bolj izenačen material in ga spremljati več let.
Glede na rezultate diplomskega dela svetujemo, da morajo vinogradniki, ki hočejo dosegati boljšo kakovost grozdja, urediti trte sorte ‘Refošk’ na enokraki Guyot, medtem ko za večjo maso grozdja po trti pa na dvokraki Guyot, saj pri slednji obliki ocenjujemo za 3 tone po hektarju večji pridelek.
6 POVZETEK
Diplomsko delo je bilo opravljeno na Katedri za vinogradništvo, Oddelek za agronomijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv spremembe gojitvene oblike enokraki in dvokraki Guyot na rastni in kakovostni potencial sorte ‘Refošk’. Sorta ‘Refošk’ je v vinorodnem okolišu Kras vodilna in predstavlja 72 % vseh trt, kar potrjuje tradicionalni in kulturni pomen sorte.
V poskus leta 2004 smo vključili 18 trt z gojitveno obliko enokraki in 18 trt z gojitveno obliko dvokraki Guyot na lokaciji Štanjel, podokoliš Kraška planota.
V letu 2004 je bila zaradi zelo mrzlega in deževnega aprila in maja zakasnitev v vseh fenofazah za 5-7 dni od povprečja.
Na dan trgatve (8. oktober) smo pri vsaki trti v poskusu prešteli število grozdov in stehtali maso pridelka. Prav tako smo iz vsake trte izbrali čim bolj reprezentativen vzorec 100 jagod in v laboratoriju, kjer smo ga stehtali. Masa 100 jagod je bila pri enokrakem Guyot 203,6 g, pri dvokrakem Guyot pa 198,2 g.
Masa grozdja je bila v letu 2004 pri enokrakem Guyot 2,2 kg na trto, pri dvokrakem Guyot pa 3,5 kg na trto. Pri dvokrakem Guyot smo dobili za 1,3 kg na trto večjo maso pridelka.
Količina sladkorja, kot pomembnejši parameter kakovosti grozdja, je bila pri enokrakem Guyot, večja kot pa pri dvokrakem Guyot.
Količine skupnih organskih kislin, ki smo jih izmerili pri enokrakem Guyot, so bile večje, kot pa pri dvokrakem Guyot, razen pri citronski kislini, se količini nista razlikovali.
Enokraki Guyot je imel večje količine fenolnih snovi: kavina kislina, oenin, epikatehin, vanilna kislina in katehin. Pri miricetinu in kvarcetin-dihidratu sta bili količini izenačeni, pri resveratrolu pa je imel dvokraki Guyot večjo količino.
Glede na količino ogljikovih hidratov v lesu smo ugotovili, da je imel dvokraki Guyot večje količine saharoze, glukoze in fruktoze.
S poskusom smo ugotovili, da med enokrakim in dvokrakim Guyot prihaja do razlik, tako pri rodnem kot kakovostnem potencialu. Sprememba gojitvene oblike vpliva na količino sladkorjev v grozdnem soku in količino posameznih organskih kislin.
Še najbolj je opazna razlika v količini pridelka, ki je preračunano na hektar v povprečju 3.000 kg. To količino bi bilo potrebno pri vrednotenju pridelave nadomestiti z večjo ceno za kakovostno grozdje.
7 VIRI
Avramov L., Briza K. 1988. Posebno vinogradarstvo (Ampelografija). Novi Sad, Univerzitet: 367 str.
Belec B. 1998. Slovenija: pokrajina in ljudje. Ljubljana, Založba Mladinska knjiga: 735 str.
Bulton R.B., Singleton V.L., Bisson L.F., Kunke R.E. 1996. Principles and practices of winemaking. New York, The Champ & Hall: 604 str.
Caló A., Costacurta A. 1991. Delle viti in Friuli. Udine, Arti Grafiche Friulane: 454 str.
Cindrić P., Korać N., Kovač V. 2000. Sorte vinove loze: metode i rezultati ispitivanja.
Novi Sad, Poljoprivedni fakultet, Prometej: 440 str.
Clancy T. 2002. Berry composition is what really matters. Australia and New Zealand Wine Industry Journal, July/August: 34-35.
Culiberg M. 1999. Kras: pokrajina, življenje, ljudje. Ljubljana, ZRC SAZU: 321 str.
Doberšek T. 1968. Vinogradništvo. 2. izdaja. Ljubljana, Državna založba Slovenije: 414 str.
Dolenc K., Štampar F., 1997. An investingation of the application and conditions of analyses of HPLC methods for determining sugars and organic acids in fruits. Zbornik Biotehniške fakultete, Univerza v Ljubljani, Kmetijstvo, 69: 99-106.
Eichhorn K.W., Lorenz D.H. 1997. Phaenologische Eutwicklungsstadien der Rebe.
Nachrietenblatt des Deutschen Pflauzeschutz die Ustes, 29: 119-120.
Elaborat o rajonizaciji vinogradniškega območja Republike Slovenije, o sortah vinske trte, ki se smejo saditi in o območjih za proizvodnjo kakovostnih vin. 1998. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 96 str.
Elaborat za utemeljitev uporabe oznake priznano tradicionalno poimenovnje terana. 2000.
Sežana: 46 str.
Escarpa A., Gonzales M.C. 2000. Optimization strategy and validation of one chramatographic method as approach to determine the phenolic compounds from different sources. Journal of Chromatography, 897: 161-170.
Grecs R. 2005. Spremljanje dozorevanja grozdja sorte ‘Refošk’ (Vitis vinifera L.) v kraškem vinorodnem okolišu. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 70 str.
Hrček L. 1971. Teran ali Refošk – ampelografska dilema. Sodobno kmetijstvo, 4: 90 - 92.
Hrček L., Korošec - Koruza Z. 1996. Sorte in podlage vinske trte. Ptuj, SVA Veritas: 112-115.
Kakovost grozdja-vina. 2004. Nova Gorica, Kmetijsko gozdarski zavod (izpis iz baze podatkov, interno gradivo).
Meteorološki podatki za obdobje “1994-2004”. 2006. Ljubljana, ARSO (izpis iz baze podatkov).
Pravilnik o razdelitvi vinogradniškega območja v Republiki Sloveniji, absolutnih vinogradniških legah o dovoljenih ter priporočenih sortah vinske trte. Ur. l. RS št. 69 - 10681/03.
Protner J. 1974. Ugotavljanje tehnološke zrelosti grozdja. Diplomska naloga. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 75 str.
Ribereau - Gayon P., Dubourdieu D., Doneche D., Lonvaud A. 2000. Handbook of enology: Volume 1: The microbiology of wine and vinifications. Chichester, John Willey & Sons: 454 str.
Ripper M. 1912. Kraški teran. Gorica, Narodna tiskarna: 29 str.
Robinson J. 1999. Qxford companion to wine. Qxford, Qxford University Press: 820 str.
Smart R., Robinson M. 1991. Sunlight into wine. Adelaide, Winetitles: 88 str.
Spremljanje dozorevanja grozdja v letu 2004. 2004. Nova Gorica, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica: 23 str.
Stafford H. A. 1922. Flavonoid metabolism. Boca Raton, Florida, CRC Press: 298 str.
Stritar A. 1990. Krajina, krajinski sistemi, raba in varstvo tal v Sloveniji. Ljubljana: 169 str.
Šikovec S. 1993. Vinarstvo: od grozdja do vina. Ljubljana, Kmečki glas: 283 str.
Škvarč A., Ozimič D., Maljevič J., Štabuc R., Novak E., Carlevaris B. 2002. Vinogradi za tretje tisočletje. V: Vinogradi in vina za tretje tisočletje. 2. vinogradniško vinarski kongres, Otočec, 31. 1. - 2. 2. 2002. Puconja M. (ur. ). Nova Gorica, Strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije, Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije in Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije: 1-18.
Turković Z. 1963. Ampelografski atlas. 2. del. Zagreb, Poljoprivredni nakladni zavod: 30 str.
Vivoda V. 1996 Teran i refošk u Istri. Zagreb, Hrvatsko agronomsko društvo: 136 str.
Vrhovšek U., Vanzo A., Koruza B., Korošec-Koruza Z. 2002. Vinogradi za tretje tisočletje. V: Vinogradi in vina za tretje tisočletje. 2. vinogradniško vinarski kongres, Otočec, 31. 1. - 2. 2. 2002. Puconja M. (ur.). Nova Gorica, Strokovno društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije, Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije in Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije: 359-367.
Vršič S., Lešnik M. 2001. Vinogradništvo. Ljubljana, Kmečki glas: 368 str.
Vodopivec M. 1999. Kraški teran. Ljubljana, Kmečki glas: 162 str.
Vodopivec M. 1992. Vpliv obremenitve trte sorte ‘Refošk’ na kakovost vina kraški teran.
Mag. delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilsko tehnologijo: 101 str.
Vodovnik A. 1991. Odvisnost dozorevanja grozdja in kakovosti vina od vremenskih razmer v podravskem vinorodnem rajonu v obdobju 1980 - 1989. Magistrsko delo.
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo: 199 str.
Vodovnik A., Vodovnik T. 1999. Nasveti za vinarje. Ljubljana, Kmečki glas: 265 str.
Zirojević D. 1974. Poznavanje sorata vinove loze. I. Rezultati uporednih proučavanja u određenim agro - ekološkim uslovima. Beograd, Nolit: 432 str.
ZAHVALA
Za pomoč, strokovne nasvete pri praktičnem delu ter ves porabljen čas in trud pri študiju in izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorici izr. prof. Zori KOROŠEC-KORUZA in somentorju asist. dr. Denisu RUSJANU.
Iskreno se zahvaljujem staršem in sestri za moralno in finančno podporo med študijem ter potrpežljivost in razumevanje.
Zahvalil bi se tudi vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri izdelavi diplomskega dela.
Hvala, da ste mi dovolili jemati iz vaših življenj.
PRILOGA A
Povprečna mesečna temperatura zraka in količina padavin v rastni dobi od leta 1994 do leta 2004.
Priloga A1: Povprečna mesečna temperatura zraka in količina padavin v rastni dobi vinske trte leta 1994 (Meteorološki…, 2006).
1994 April Maj Junij Julij Avgust September
7,2 9,4 13,7 12,5 14,7 16,9 17,0 16,6 22,4 22,9 23,4 24,1 24,9 20,9 20,6 18,3 15,4 17,3 Temperatura
(°C) 10,1 14,7 18,7 23,5 22,1 17
61,6 59,9 1 17 51,7 49,9 18,5 26,9 22,0 27,3 0 38,3 0,8 58 150,2 44,9 83,7 47,3 Padavine
(mm) 122,5 118,6 67,4 65,6 209 175,9
Priloga A2: Povprečna mesečna temperatura zraka in količina padavin v rastni dobi vinske trte leta 1995.
1995 April Maj Junij Julij Avgust September
9,3 8,5 12,1 15,1 11,5 16,4 15,4 16,4 17,9 21,5 22,5 24,1 21,6 20,4 17,2 15,2 16,3 12,5 Temperatura
(°C) 10 14,3 16,6 22,7 19,7 14,7
0 1,6 47,5 0,4 169,3 1,2 114 90,9 60,6 31,1 16,3 0 11,5 9,6 166 60,8 127,7 3,4 Padavine
(mm) 16,4 57 265,5 47,6 187,1 191,9
Priloga A3: Povprečna mesečna temperatura zraka in količina padavin v rastni dobi vinske trte leta 1996.
1996 April Maj Junij Julij Avgust September
9,0 10,0 13,0 13,7 16,1 15,7 21,6 20,2 15,4 17,5 19,5 19,9 20,9 18,8 19,4 14,6 11,9 13,5 Temperatura
(°C) 10,7 15,2 19,1 19 19,7 13,3
128,7 10,4 15,3 133,1 20,2 86 0 73,1 69,1 73,8 20,3 54,2 1,5 23,8 27,6 12,6 59,5 75,7 Padavine
(mm) 154,4 239,3 142,2 148,3 52,9 147,8
8,5 6,7 8,8 12,8 19,3 15,4 17,2 19,9 19,1 19,2 19,1 20,2 20,0 21,1 19,8 20,9 16,4 14,8 Temperatura
(°C) 8 15,8 18,7 19,5 20,3 17,4
1 0,5 69,4 72,5 0,6 21 38,4 67,8 35 8 75,1 23,5 34,2 5 63,3 0,8 30,5 0
Padavine
(mm) 70,9 94,1 141,2 106,6 102,5 31,3
Priloga A5: Povprečna mesečna temperatura zraka in količina padavin v rastni dobi vinske trte leta 1998.
1998 April Maj Junij Julij Avgust September
11,1 7,1 12,6 14,9 16,5 15,4 20,5 16,0 21,6 19,1 20,2 24,5 24,9 24,0 17,8 18,6 14,1 14,8 Temperatura
(°C) 10,3 15,6 19,4 21‚3 22,2 15,8
76,4 120,5 25,5 9,8 1,7 48,6 24,7 102,8 6,8 61,4 56,5 9,6 5,7 34,3 91,2 37 49,2 56 Padavine
(mm) 222,4 60,1 134,3 127,5 131,2 142,2
Priloga A6: Povprečna mesečna temperatura zraka in količina padavin v rastni dobi vinske trte leta 1999.
1999 April Maj Junij Julij Avgust September
11,6 8,7 12,0 14,7 15,9 17,7 20,4 18,2 18,0 22,1 21,1 21,7 22,9 21,4 20,0 18,6 19,3 17,3 Temperatura
(°C) 10,8 16,1 18,9 21,6 21,4 18,4
42,4 84,4 59,9 37,8 8,2 25,8 19,6 51,6 15,4 10,7 10,8 7,3 2 5,3 29 13 14,5 118,4 Padavine
(mm) 186,7 71,8 86,6 28,8 36,3 145,9
Priloga A7: Povprečna mesečna temperatura zraka in količina padavin v rastni dobi vinske trte leta 2000.
2000 April Maj Junij Julij Avgust September
8,3 13,5 15,7 15,9 16,9 16,4 20,5 20,5 19,3 21,1 16,0 19,3 20,0 23,9 22,2 16,6 18,3 15,5 Temperatura
(°C) 12,5 16,4 20,1 18,8 22 16,8
29,2 35,2 19,2 26,7 38,6 51,9 4,7 37,5 72 75,8 116,9 12,7 18,5 0,9 2,8 48,8 65,6 24,8 Padavine
(mm) 83,6 117,2 114,2 205,4 22. 2 139,2
9,4 8,2 11,6 16,8 15,9 19,0 15,4 17,2 20,9 20,3 21,4 22,4 24,0 22,6 22,7 15,7 12,8 14,1 Temperatura
(°C) 9,7 17,2 17,8 21,4 23,1 14,2
49,5 12,1 13 26,6 21 15,5 69,5 31,5 3,5 18,9 15,5 18,4 1 4,8 1,3 70,6 118,8 125,1 Padavine
(mm) 74,6 63,1 104,5 52,8 7,1 314,5
Priloga A9: Povprečna mesečna temperatura zraka in količina padavin v rastni dobi vinske trte leta 2002.
2002 April Maj Junij Julij Avgust September
9,1 10,4 12,9 14,8 16,4 16,6 17,3 22,7 22,0 21,3 21,4 21,1 20,2 20,1 20,2 18,6 15,8 11,6 Temperatura
(°C) 10,8 15,9 20,6 21,3 20,2 15,3
16,8 42,9 61,3 21 28,4 47,6 77,7 2,4 44,8 30,9 22,9 82,6 121,2 95,1 19,6 9,2 47,8 95,7 Padavine
(mm) 121 97 124,9 136,4 235,9 152,7
Priloga A10: Povprečna mesečna temperatura zraka in količina padavin v rastni dobi vinske trte leta 2003.
2003 April Maj Junij Julij Avgust September
5,2 12,1 12,8 18,1 15,8 19,7 22,3 24,9 23,0 21,0 24,6 24,4 26,3 25,6 22,8 16,6 16,6 15,3 Temperatura
(°C) 10 17,9 23,4 23,3 24,9 16,1
28,9 41,7 12 0 0,2 27,2 3 5,2 27,9 7,9 0,5 3,1 27 11,2 43,5 14,5 7,8 54,3
Padavine
(mm) 82,6 27,4 36,1 11,5 81,7 76,6
Priloga A11: Povprečna mesečna temperatura zraka in količina padavin v rastni dobi vinske trte leta 2004.
2004 April Maj Junij Julij Avgust September
9,3 10,0 13,8 10,8 14,5 14,3 17,8 19,4 19,5 21,2 19,7 22,6 22,6 22 18,9 19,3 17,2 14,5 Temperatura
(°C) 11 13,2 18,9 21,2 21,2 17,0
53,8 17,7 36,5 100,7 10,8 31,3 16 51,7 56,5 11,7 2,2 13,4 19,4 17,5 11,9 9 30,7 37 Padavine
(mm) 108 142,8 124,2 27,3 48,8 76,7