RAZPRAVA

Nakupno vedenje za jajca je zaznamovano z nizko stopnjo vpletenosti potrošnikov ter visoko občutljivost za ceno.

Za izbrani vzorec potrošnikov smo ugotovili, da kupci ne iščejo podrobnih informacij na živilskih izdelkih. Pri obeh metodah raziskovanja (fokusne skupine in ankete) smo ugotovili, da na nakup jajc v veliki meri vpliva rok uporabe. Fokusne skupine so nakazale, da ima cena velik vpliv na nakup jajc. Z anketnim vprašalnikom pa smo ugotovili, da je cena manj pomembna lastnost pri nakupu jajc. Vendar smo mnenja, da potrošniki niso iskreno odgovarjali na to dokaj občutljivo vprašanje. Literatura pravi, da tistim z najnižjimi dohodki ni pomembna reja kokoši, večina jih kupuje jajca iz baterijske reje zato, ker so cenejša. Prav tako jim ni pomembno ali je naveden rok uporabe jajc ali datum, ko je kokoš znesla jajce (Ness in Gerhardy, 1994). Hrana je področje, kjer slovenski potrošnik varčuje, kar nekoliko odstopa od nekaterih mnenj avtorjev, ki so delali raziskave v ekonomsko razvitejših državah. V našem primeru smo to hipotezo zavrgli.

Potrošniki z višjim dohodkom v splošnem bolje sprejemajo koncept živilskih izdelkov z vplivom na dobrobit živali.

Fokusne skupine so nakazale različne poglede na nakup živilskih proizvodov, odvisno od dohodka v gospodinjstvu. Medtem ko literatura navaja, da so anketiranci iz višjih dohodkovnih razredov navajali, da imajo rajši jajca iz manj intenzivnih pridelav, kot sta talna in prosta reja, saj se jim zdi cena izdelka manj pomemben dejavnik, medtem ko ocenjujejo način reje kot zelo pomemben dejavnik (Ness in Gerhardy, 1994). Anketa je pokazala, da so najpomembnejši dejavniki rok uporabe, krma kokoši in reja kokoši, med katerimi ni statistično značilnih razlik, kar pomeni, da jim potrošniki pripisujejo približno enako pomembnost. Spet drugi avtorji navajajo, da je najpomembnejša lastnost svežost jajc. V primerjavi s socio-demografskimi lastnostmi nismo ugotovili statistično pomembnih razlik v ocenjevanju ekološke in talne reje. Le pri skupni oceni vzorca iz baterijske reje je bila statistično pomembna razlika. Anketiranci z višjim dohodkom so

ocenjevali z nižjimi povprečnimi ocenami, kar pomeni, da delno lahko potrdimo našo hipotezo.

Raziskovalna skupina v Italiji je ugotavljala dojemanje, obnašanje in motiviranost kupcev glede ekoloških živil živalskega porekla in je ugotovila, da so eko potrošniki po navadi razmeroma premožni, dobro obveščeni, da skrbijo za zdravje in imajo etične vrednote (npr. glede dobrobiti živali). Raje kupujejo v specializirani trgovini kot v supermarketu in jih bolj motivira zdravje kot okolje (Slabe, 2005).

Potrošniki ne poznajo označb za jajca in značilnosti različnih sistemov reje kokoši nesnic.

Fokusne skupine so nakazale slabo poznavanje sistemov reje kokoši nesnic, ankete pa so pokazale, da potrošniki dokaj dobro poznajo razlike med rejami. Kar 46,5 odstotkov jih je navedlo, da poznajo ekološko rejo jajc. 39,5 % jih je navedlo, da poznajo talno rejo in 39,5 %, da poznajo prosto rejo. Presenečeni smo bili nad rezultatom, da kar 73,3 % anketiranih ni bilo prepričanih, da poznajo baterijsko rejo, glede na to, da je najbolj prodajana reja v supermarketih. Predvidevamo, da so potrošniki pri izpolnjevanju anket ugibali, iz tega razloga rezultatom fokusnih skupin dajemo večjo težo. Z anketnimi vprašalniki smo dobili presenetljivo dobre rezultate o poznavanju manj intenzivnih sistemov reje kokoši nesnic. Menimo, da so potrošniki želeli narediti vtis poznavalcev, stanje je v realnosti verjetno slabše.

Informacija o blagovni znamki in sistemu reje ima signifikanten vpliv na senzorično vrednotenje potrošnikov.

Prišli smo do naslednjih sklepov v zvezi s senzoričnim ocenjevanjem jajc. Razlike v ocenah prikritega in informiranega vrednotenja so se pokazale kot pravilne. Ugotovili smo, da anketiranci vrednotijo izdelke z označbo ekološka reja statistično značilno z višjimi ocenami, kar je bilo v skladu z našimi pričakovanji, saj je zadnje čase velik porast izdelkov z označbo ekološki in ljudje so vedno bolj naklonjeni tem proizvodom. Na vzorce jajc iz baterijske reje je imela znamka obraten vpliv. Vzorci so bili ocenjeni z nižjimi ocenami pri informiranem vrednotenju, vendar to ni bilo statistično pomembno dokazano. Tudi Slokan (2003), Holcman in Skvarča (2005) pravijo, da ima način reje

statistično značilen vpliv na senzorične lastnosti jajc, saj so imela jajca iz baterijske reje boljše senzorične lastnosti v primerjavi z jajci iz izpusta. Hipotezo smo potrdili.

Označba z višjo kakovostjo, kot je označba s kontrolirano ekološko pridelavo, vpliva na višjo senzorično oceno jajc.

V neki raziskavi v Veliki Britaniji so opazovali, kako vpliva informacija o izdelku na senzorično vrednotenje. Preizkušeni izdelki so bili iz biološke pridelave. Domnevno boljši okus teh proizvodov je bil prvotni razlog, zakaj jih kupci kupujejo kljub njihovi višji ceni.

Kar tretjina Britancev meni, da je biološko pridelana hrana boljšega okusa (Poelman in sod., 2007).

V naši raziskavi se je izkazalo, da je bil najslabše ocenjeni vzorec iz ekološke reje.

Največji vpliv na oceno vzorca je imela barva rumenjaka, ki je bila pri ekološki reji bledo rumena, kar 65,1 odstotkov ljudi pa ima najraje intenzivno rumeno barvo rumenjaka. Če primerjamo ocene jajc iz ekološke reje z ocenami iz drugih dveh rej, ugotovimo, da so skupne povprečne ocene jajc iz ekološke reje statistično značilno nižje kot ocene iz baterijske in talne reje. S tem je naša hipoteza zavrnjena.

Najnovejše raziskave se trudijo, da po naravnih poteh izboljšajo barvo rumenjaku. Opazili so, da dodatki ekstrakta rdečih paprik presenetljivo vplivajo na izboljšanje rumene barve rumenjaka (Lai in sod., 1996). Morda bi takšne raziskave pripomogle slovenskim proizvajalcem pri izboljšanju nekaterih senzoričnih lastnosti jajc iz ekološke reje.

Omejitve in možne napake vzorčenja

Ker je bil naš vzorec dokaj majhen (86 anketirancev), je lahko prva omejitev vzorčenje, ker večji kot je vzorec, manjša je vzorčna napaka. Izbrali smo ljudi, ki so bili pripravljeni sodelovati v naši raziskavi, saj smo se vnaprej dogovorili z večino anketirancev, kdaj in kje bo ocenjevanje. Izbirali smo dokaj različno populacijo ljudi, ki bi predstavljala slovensko populacijo. Vendar je nemogoče, da bi tako majhen vzorčni okvir zajemal celotno slovensko populacijo, tudi zato ker del populacije ni mogoče najti ali pa zavrača sodelovanje. Ocenjevanje prav tako ni potekalo vsak dan ob isti uri, kar pomeni, da bi tudi to lahko vplivalo na same ocene. Ob dopoldanskih urah so bili anketiranci lačni, ob popoldanskih urah (po kosilu) pa so bili siti, kar posledično lahko vpliva na samo

ocenjevanje. Ne glede na omenjene omejitve verjamemo, da rezultati nakazujejo splošne trende in so bili zastavljeni cilji doseženi do neke mere. Da bi izvedeli, zakaj anketiranci tako slabo poznajo sisteme rej kokoši nesnic v Sloveniji, bi bilo potrebno izvesti dodatne raziskave. Naše mnenje je, da je bila raziskava dobro izvedena, da je pripomogla k raziskovanju omenjene tematike in da bi lahko služila kot osnova za nadaljnje raziskave.