Pogosto se zgodi, da pri nanašanju FFS lastniki naprav oziroma kmetje ne opazijo želenih učinkov proti organizmom, plevelom ali boleznim, ki so jih želeli zatreti. In kaj je v tem primeru najlažje storiti? Menim, da če bi o tem povprašali kmete, bi bilo ponovno škropljenje med najbolj pogostimi odgovori, češ da današnja kemična sredstva, kljub temu, da so zelo draga, niso dostopna vsakomur, ne vsebujejo dovolj močnih aktivnih spojin, zato je potemtakem potrebna »dvojna doza«. Premalokrat pomislimo na to, da je mogoče krivda tudi na naši strani oziroma v tem primeru na strani uporabnika škropilne ali pršilne naprave. Če je temu tako in naprava ne deluje pravilno, tudi ponovno škropljenje ne bo učinkovito, poleg tega pa bomo še dodatno onesnaževali okolje, prav tako se bo povečal tudi strošek rastlinske pridelave. V primeru nepravilno delujoče naprave za nanašanje FFS nevarnost preti tudi lastnikom oziroma uporabnikom teh naprav.
Ker se v sedanjih časih vse bolj zavedamo nevarnosti, ki jo lahko povzroči nepravilna uporaba FFS, je prav, da vse večjo pozornost namenjamo tudi brezhibnemu delovanju naprav za nanašanje FFS. Prav s tem namenom je Republika Slovenija leta 1995 sprejela zakon, s katerim je uveljavila obvezno testiranje naprav za varstvo rastlin in sicer: pri vpisu nove naprave v register naprav obvezen najprej pregled naprave na tri leta, kasneje pa na vsaki dve leti.
Iz podatkov, ki so bili zbrani ob vsakoletnem rednem pregledu naprav za varstvo rastlin od leta 2005 do leta 2014 na območju Maribora, BF, Fitocentra, Novega mesta, Nove Gorice Ptuja in Rakičana, lahko razberemo da:
Pregledovanje naprav varuje okolje pred onesnaževanjem in prispeva k učinkovitemu nanosu FFS.
To hipotezo lahko potrdimo, saj nam številke v preglednicah (preglednici 3 in 9) dokazujejo, da je število neustreznih škropilnic in pršilnikov v zadnjih letih močno upadlo in to kljub temu, da lahko predvsem pri pršilnih napravah opazimo vsakoletni porast pripeljanih naprav na pregled.
Je uspešnost odkrivanja, menjave obrabljenih delov naprave odvisna od strokovnega osebja, ki dela na pregledu naprav.
Če za primer vzamemo pregled pršilnih naprav na območju Nove Gorice in upoštevamo število popravljenih ali zamenjanih šob glede na kraj in leto (preglednica 22), lahko ugotovimo, da v primerjavi z letom 2005 v letu 2014 možno opaziti skoraj 5 kratno povečanje napak pri šobah. Podobno lahko opazimo tudi pri tlačnih regulatorjih in neustreznih manometrih. Glede na to, da se število pregledanih pršilnikov nasploh ni tako zelo povečalo, bi lahko sklepali, da so bili v posameznih letih bolj pozorni na določene napake oziroma so le-te bolj natančno zapisovali.
Ko sem sodelovala pri pregledih naprav za varstvo rastlin na območjih, ki jih pokriva BF, smo bili študentje še posebno opozorjeni prav na to, da vsako opaženo napako sporočimo nadrejenim, zapišemo in opozorimo lastnika. Zato lahko zapišem, da je bilo delo natančno in da smo s tem pripomogli k učinkovitejšemu nanašanju FFS in posledično tudi k zmanjševanju onesnaževanja okolja.
So na intenzivno kmetijskih področjih Slovenije naprave pogosteje v okvari, oziroma, da se določeni elementi naprav hitreje obrabijo.
Če zopet naredimo primerjavo podatkov, lahko razberemo, da se na vzhodnem delu naše države pojavlja več škropilnih naprav kot pršilnih. To lahko povežemo s pridelavo poljščin na površinah, medtem ko se na primer na območju Nove Gorice zaradi velikih površin s trajnimi nasadi v večini uporabljajo pršilniki. Tako ima Rakičan, kjer se na pregled pripelje največ škropilnih naprav v vzhodni Sloveniji, najmanjši delež neustreznih naprav (7 %), medtem ko je bilo v Novi Gorici v vseh teh letih na pregled pripeljanih le 682 škropilnih naprav, od katerih jih je bilo kar 81 neustreznih, kar predstavlja 12 %. V tem primeru lahko trdimo, da so naprave na intenzivnih kmetijskih področjih Slovenije bolje ohranjene oziroma lastniki boljše poskrbijo za okvare, če do teh pride.
Pri pršilnih napravah, za katere smo že našteli, da jih uporabljajo največ lastniki na območju Nove Gorice, pa drži dejstvo, da se največ napak pojavi prav tam, kjer je uporaba pršilnika pogostejša. Prav tako na območju Nove Gorice (9.842 pregledanih pršilnikov v obdobju analiziranja), kot tudi na območju, ki ga pokriva BF (288 pregledanih pršilnikov), je 10 % naprav neustreznih.
So okvare odvisne od proizvajalca naprave in so tudi posledično pogojene s pomanjkljivo konstrukcijo naprave za nanos FFS.
Slika 31: Razdelitev naprav po proizvajalcih
Zgornja slika prikazuje, da je bilo predvsem od leta 1980 do leta 1990 pregledanih največ naprav trgovske oznake Agromehanika D.D.. Tudi v obdobju, ki je analizirano v mojem diplomskem delu, torej od leta 2005 do leta 2014, lahko rečemo, da je še vedno prevladovala omenjena trgovska znamka. To lahko povežemo tudi z napakami, ki se pojavljajo na napravah za varstvo rastlin. Škropilne in pršilne naprave Agromehanike imajo med drugim premalo toge škropilne letve, kar posledično pomeni tudi več okvar na šobah. Predvsem pa menim, da bi bilo potrebno omenjenega proizvajalca naprav za nanos FFS seznaniti z ugotovitvami naše raziskave.
5.2 SKLEPI
Kljub uvedbi Pravilnika o obveznem testiranju naprav za nanos fitofarmacevtskih sredstev, še vedno prihaja do napak, saj se ljudje ne zavedajo kako zelo pozitiven učinek in pomen ima brezhibno delujoča naprava za nanašanje FFS. Zato je pomembno, da se ljudi na tem področju še naprej usposablja in izobražuje, saj nam zgoraj pridobljeni rezultati dokazujejo, da se stanje naprav in odnos ljudi do nanašanja FFS, sicer počasi a vztrajno izboljšuje.
Število naprav
Leto evidence
AGROMEHANIKA D.D.
Skupna vsota
6 POVZETEK
Na začetku diplomskega dela sem opozorila najprej na dejstvo, da si v današnjem času zaradi vse večje intenzivnosti pridelave, kmetijstva brez uporabe FFS skoraj ne moremo predstavljati. Prav to je bil tudi glavni povod za to raziskavo. Določena literatura navaja, da je ravno aplikacija najpomembnejši člen v verigi fitofarmacije tako predstavlja kar 70 % slabe učinkovitosti FFS. Med teh 70 % prištevamo nestrokovno ravnanje s stroji in napake na njih.
V diplomskem delu smo skušali prikazati, da pregledi naprav vsekakor pozitivno vplivajo na izboljšano aplikacijo. Naprava se temeljito pregleda in v primeru ugotovitve napak, je potrebno popravilo. Želeli smo ugotoviti, kako se je spreminjal obseg tehničnih naprav tekom obdobja analize ter prikazati, kje na pršilnikih in škropilnikih se pojavlja največ napak oziroma kaj so tiste najbolj pogoste napake, na katere uporabniki naprav niso dovolj pozorni.
V prvem delu diplomske naloge opišemo nastanek in razvoj naprav za nanašanje FFS, nato pa smo prešli na razdelitev omenjenih strojev, kjer so bolj natančno opisane škropilne in pršilne naprave. Gre namreč za naprave, za katere je predpisan obvezen pregled na vsake tri oziroma dve leti, in so del mojega raziskovanja pri diplomskem delu. Sledi opis posameznih sestavnih delov, pri katerih se pričakuje brezhibnost, saj so potrebni za nemoteno delovanje naprave.
V drugem delu sta na fotografijah predstavljeni škropilna in pršilna naprava z označenimi deli, ki zahtevajo reden pregled. Predstavljene so tudi metode dela in pregled posameznih delov na napravah. V okviru pregledov so bile na škropilnih in pršilnih napravah opravljene naslednje meritve in opažanja: pretok črpalke, delovanje tlačnega regulatorja, stanje nalivalnega sita, delovanje manometra, pregled učinkovitosti mešalne šobe v rezervoarju naprave, meritev pretoka tekočine skozi posamezne šobe, preizkus konstantnega nanosa FFS na površino, tesnost cevovodov in pokrova na rezervoarju ter vizualni pregled in splošna ocena obratovalne sposobnosti naprave.
Rezultati prikažejo stanje naprav od leta 2005 do leta 2014 in sicer v Mariboru, Novem mestu, Rakičanu, na Ptuju ter na območju Biotehniške fakultete in Fitocentra. Iz rezultatov lahko razberemo, da gre večinoma za škropilne naprave (69,7 %) (Slika 19).
Kot neustrezne naprave smo upoštevali tiste, pri katerih so se pojavile napake na šobah, manometru, nalivalnem situ ali tlačnem regulatorju. Pri napravah za nanos FFS se največ napak pojavlja na šobah in manometru, nekoliko manj pa na tlačnem regulatorju. Nalivalno sito sodi med napake, ki se pojavijo le pri 0,2 % vseh, na pregled pripeljanih škropilnikov in pri 0,1 % vseh, na pregled pripeljanih pršilnikov (sliki 20 in 25).
Pomembno bi bilo tudi opozoriti večinskega proizvajalca naprav za nanos FFS o konstrukcijskih napakah oziroma o napakah in pomanjkljivostih, ki so v okviru pregledov največkrat zabeležene, saj se mi ne zdi prav, da kmet ob nakupu rezervnih delov plačuje pomanjkljivosti izdelovalca naprave.
Sklenem lahko, da številke v preglednicah rezultatov nazorno prikazujejo, da številke neustreznih naprav za nanos FFS upadajo in da pregledi naprav vsekakor pripomorejo k pozitivnemu stanju le-teh ter posledično tudi k manjšemu onesnaževanju okolja.
7 VIRI
Bernik R. 2006. Tehnika v kmetijstvu: Mehanična nega in oskrba ter kemično varstvo rastlin. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 168 str.
Bernik R., Rebernik J. 1998. Priročnik za delo s škropilnicami in pršilniki. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 41 str.
Eichhorn H. 1999. Landtechnik. Landwirtschaftliches Lehrbuch. Ulmer Eugen Verlag: 688 str.
Jenčič R. 1986. Kmetijski stroji. Ljubljana, Kmečki glas: 152 str.
Mrhar M. 1997. Kmetijski stroji in naprave. Ljubljana, Kmečki glas: 226 str.
Novak M. 1977. Škropilna tehnika. Ljubljana, Kmečki glas: 154 str.
Novak M., Maček J. 1990. Tehnike nanašanje pesticidov: škropljenje, pršenje in drugi postopki. Ljubljana, Kmečki glas: 313 str.
Urek G., Bolčič Tavčar M., Fras Peterlin R., Jejčič V., Per M., Persolja J., Šarc L., Urbančič Zemljič M., Žerjav M. 2013. Temeljna načela dobre kmetijske prakse varstva rastlin in varne rabe fitofarmacevtskih sredstev: vprašanja in odgovori:
študijski material za usposabljanje uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje: 78 str.
Uroševič M. 2001. Mašine i aparati za primenu pesticida. Beograd, Univerzitet u Beogradu, Poljoprivredni fakultet: 355 str.
Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfs -1). 2012. Ur. l RS, št. 83/12
Zimmer R., Banaj D., Brkić D., Košutič S. 1997. Mehanizacija u ratarstvu. Osijek, Poljoprivredni fakultete: 368 str.
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, prof. Rajku Berniku, za spodbudo, potrpežljivost, strokovno pomoč in stalno pripravljenost na svetovanje pri nastajanju diplomskega dela.
Iskrena hvala tudi staršem za podporo in finančno pomoč ter sestrama in prijateljem.
Hvala, da ste verjeli vame, me optimistično spodbujali ter mi vsa ta leta na kakršen koli način pomagali in mi stali ob strani.