5 ur in več na teden preživi s starši: 2 osemletnika (7,1 %), 8 devetletnikov (28,6 %), 4 desetletniki (14,3 %), kar skupno nanese 50 % ter 5 enajstletnikov (17,9 %), 3 dvanajstletniki (10,6 %), 5 trinajstletnikov (17,9 %), 1 štirinajstletnik (3,6 %), kar skupno znaša 50 %.
3 do 5 ur na teden preživi s starši: 3 osemletniki (12,0 %), 5 devetletnikov (20,0 %), 6 desetletnikov (24,0 %), kar je skupno 56 % ter 5 enajstletnikov (20,0 %), 1 dvanajstletnik (4,0
%), 5 trinajstletnikov (20,0 %), 0 štirinajstletnikov (0,0 %) in to je skupno 44 %.
0,00% 5,00% 10,00% 15,00% 20,00% 25,00% 30,00% 35,00%
1 - 2 URI 2 - 3 URE 3 - 5 UR 5 UR ALI VEČ
21,30 % 19,10 %
28,10 % 31,50 % N=89
51
2 do 3 ure na teden preživi s starši: 1 osemletnik (5,9 %), 2 devetletnika (11,8 %), 3 desetletniki (17,7 %), kar je skupno 35,3 % in 5 enajstletnikov (29,5 %), 1 dvanajstletnik (5,9
%), 4 trinajstletnik (23,6 %), 1 štirinajstletnik (5,9 %), kar je skupno 64,7 %.
1 do 2 uri na teden: 2 osemletnika (10,5 %), 3 devetletniki (15,8 %), 4 desetletniki (21,1 %), to je skupno 47,4 % in 4 enajstletniki (21,1 %), 2 dvanajstletnika (10,5 %), 2 trinajstletnika (10,5 %), 2 štirinajstletnika (10,5 %), kar je skupno 52,6 %.
Predvidevala sem, da se bodo rezultati nagibali v prid manjšemu številu ur preživetih s starši.
Zato me veseli, da današnji otroci kar nekaj svojega prostega časa posvetijo svojim staršem in druženju z njimi. Glede na teoretična izhodišča, je to pozitivno, tako za otrokovo oblikovanje osebnosti, kot za splošno vzgojo.
Tabela 7: Količina preživetega prostega časa s starši v enem tednu glede na starost otrok (v f in f %).
Potrjujem hipotezo H4, ki pravi, da je količina preživetega prostega časa odvisna od starosti otroka. Rezultati raziskave namreč kažejo, da otroci do enajstega leta preživijo s starši več prostega časa kot najstniki.
Rezultati so pričakovani, saj se najstniki veliko raje družijo s prijatelji in vrstniki, kot s starši.
V najstniških letih se namreč oblikuje osebnost in otroci se takrat lažje poistovetijo s sovrstniki kot s starši.
52
14.1.11 Odgovor na vprašanje Kdaj otroci svoj prosti čas bolj pogosto preživijo s starši?
Večina otrok več prostega časa preživi s starši med vikendom kot med tednom, in sicer kar 92,1 % (Tabela 8).
Tabela 8: Pogostost preživljanja prostega časa s starši med tednom in med vikendom (v f in f
%).
KDAJ SVOJ PROSTI ČAS BOLJ POGOSTO
AKTIVNO PREŽIVIŠ S STARŠI?
f f %
Med tednom 7 7,9
Med vikendom 82 92,1
SKUPAJ 89 100,0
Glede na to, da imajo tako otroci kot starši med vikendom več prostega časa, so rezultati pričakovani.
53
14.1.12 Preživljanje prostega časa v družbi staršev
Z raziskavo sem želela ugotoviti, na kakšen način otroci preživljajo prosti čas s starši. Glede na to, da otroci veliko prostega časa preživijo s starši, me preseneča, da je na najvišjem mestu odgovor, da gredo skupaj s starši po nakupih. Smo v dobi potrošništva in hitrega tempa življenja, zato menim, da je to glavni razlog za takšne rezultate.
Tabela 9: Način preživljanja prostega časa anketiranih otrok v družbi staršev (v f in f %).
TRDITEV 1 2 3 4 5 M SD
54
Zelo pogosto gre s starši po nakupih 24,7 % otrok, pogosto pa kar 31 anketirancev (34,8 %).
Redko na tak način preživlja prosti čas s starši 29,2 % otrok, skoraj nikoli 9,0 % in nikoli 2 anketiranca (2,2 %).
Zelo pogosto se s starši prostem času pogovarja 43,8 % otrok, pogosto pa 21,3 %. Redko izkoristi prosti čas za razgovor s starši 19 otrok (21,3 %), skoraj nikoli 6 otrok (6,7 %) in nikoli 6,7 % anketirancev.
Eden izmed anketirancev je odgovoril, da gredo zelo pogosto s starši k sorodnikom, drugi, da zelo pogosto kaj izdelujejo. Tretji je napisal, da gredo pogosto na obisk, četrti, da so skupaj in peti, da pogosto skupaj počivajo. Pri šestem se redko vozijo z avtom in pri sedmem skoraj nikoli ne kolesarijo.
Nikoli ne gre s starši na izlet 5 otrok (5,6 %), skoraj nikoli 13,5 %. Redko tako preživlja prosti čas s starši 17 otrok (19,1 %). Izleta s starši se pogosto udeleži 40,4 % anketirancev in zelo pogosto 21,3 %.
Zelo pogosto in pogosto gleda s starši televizijo približno polovica anketiranih otrok (15,7 % in 34,8 %). Redko jih gleda televizijo v družbi staršev tretjina otrok (33,7 %), skoraj nikoli 11 otrok (12,4 %) in nikoli 3 otroci (3,4 %).
Nikoli se skupaj s starši ne ukvarja s športom 7,9 % otrok, skoraj nikoli pa 19,1 %. 21 otrok (23,6 %) redko na takšen način preživlja prosti čas s starši, pogosto pa se s starši ukvarja s športom 21 otrok (23,6 %). Zelo pogosto pa je to način skupnega preživljanja prostega časa s starši za 25,8 % anketiranih otrok.
Zelo pogosto se s starši sprehaja 15 otrok (16,9 %), 28 pogosto (31,5 %). Redko ima takšen način preživljanja prostega časa 27,0 % anketiranih otrok, skoraj nikoli 17 otrok (19,1 %) in nikoli 5,6 % anketiranih.
Pogosto se s starši igra 25 anketiranih otrok (28,1 %), zelo pogosto pa 14 (15,7 %). Redko se z njimi igra 27,0 % anketiranih otrok, medtem ko skoraj nikoli 22,5 % in nikoli 6,7 %.
Glede igranja družabnih iger 9,0 % otrok zelo pogosto igra različne družabne igre s starši, 16 otrok pa pogosto (18,0 %). Za 28,9 % anketirancev je to redka skupna oblika preživljanja prostega časa s starši. Skoraj nikoli s starši družabnih iger ne igra 28 otrok (31,5 %) in nikoli 13,5 % anketirancev.
55
Zelo pogosto gre s starši v kino 4,5 % anketirancev, pogosto pa 14 otrok (15,7 %). Redko jih gre s starši v kino 39,3 %, skoraj nikoli 21,3 %, nikoli pa 17 anketirancev (19,1 %).
Na koncert nikoli ne gre s starši 42,7 % otrok, 24 otrok jih ne gre skoraj nikoli (27,0 %).
Redko se koncerta s starši udeleži 21,3 % anketirancev, pogosto 6 otrok (6,7 %) in zelo pogosto 2 anketiranca (2,2 %).
Dobra polovica anketirancev nikoli ne gre s starši v gledališče (50,6 %). Skoraj nikoli ne gre v gledališče s starši 24 otrok (27,0 %), redko pa 16 otrok (18,0 %). Pogosto se takšnega načina poslužuje 4,5 % otrok, zelo pogosto pa nihče.
14.1.13 Strinjanje s posamezno trditvijo
Otroci so pri tem vprašanju imeli na razpolago 12 trditev. Pri vsaki trditvi so obkrožili številko, ki nakazuje njihovo strinjanje s posamezno trditvijo.
56
Tabela 10: Delež in stopnja strinjanja anketirancev z izbranimi trditvami (v f in f %).
TRDITEV 1 2 3 4 5 M SD
57
Da se s starši dobro razumejo, se močno strinja 60,7 % anketiranih otrok. S to trditvijo se strinja 26 otrok (29,2 %) in niti se ne strinja niti se strinja 10,1 % anketirancev.
59,6 % otrok se močno strinja s trditvijo, da se v stiski najprej obrnejo na starše. 30,3 % se s to trditvijo strinja. Niti se strinja niti se ne strinja 8 otrok (9,0 %), en anketiranec se ne strinja s to trditvijo (1,1 %). starši, v stiski pogosteje obrnejo na starše.
Da staršem ne zaupajo se močno ne strinja 74,2 % anketirancev. S to trditvijo se ne strinja 18,0 % otrok. Neopredeljena sta dva anketirana otroka (2,2 %). Strinjajo se trije otroci (3,4 %) in močno se strinja 2,2 % anketirancev.
Močno nestrinjanje s trditvijo, da se počutijo osamljene, je izrazilo 49,4 % otrok. 20,2 % se jih s to trditvijo ne strinja. 11,2 % se jih strinja in 5,6 odstotka močno strinja. 13,5 % anketirancev je neopredeljenih.
44,9 % se močno ne strinja s trditvijo, da starši nimajo dovolj časa zanje. 20,2 % se jih ne strinja. 21,3 % otrok je neopredeljenih, medtem ko se strinja 5,6 % otrok in močno strinja 7,9
% otrok.
Da so starši predolgo v službi se močno ne strinja 31,5 % anketiranih otrok. 20,2 % se jih ne strinja, prav toliko je neopredeljenih. 13 otrok se strinja s to trditvijo (14,6 %), medtem ko se jih 12 močno strinja (13,5 %).
Da staršem radi pomagajo pri hišnih opravilih se močno strinja 23,6 % otrok, kar 34,8 % se jih strinja. 21 otrok je izbralo odgovor, da se niti strinjajo niti ne strinjajo (23,6 %). 11,2 odstotka se jih ne strinja s to trditvijo, močno se jih ne strinja 6,7 % otrok.
58 staršem pri hišnih opravilih, preživi s starši v enem tednu tri ure ali več. To je 58,1 %.
Rezultati potrjujejo del hipoteze H6, ki pravi, da se otroci, ki preživijo več prostega časa s starši, v večji meri vključujejo v delo doma.
Pri trditvi, da prosti čas po šoli, preden pridejo starši, preživijo aktivno, je neopredeljenih 29,2
% otrok, ravno toliko odstotkov otrok se s to trditvijo strinja. Z njo se močno strinja 17 anketirancev (19,1 %). Ne strinja se 11,2 % anketiranih otrok, ravno toliko se jih močno ne strinja.
S trditvijo, da čas po šoli, preden pridejo starši, preživijo tako, da igrajo računalniške igrice, se močno ne strinja kar 38,2 % otrok, 20,2 % se jih ne strinja. Niti strinja niti se ne strinja 18,0
% anketirancev, 6,7 % se jih strinja, 16,9 % pa močno strinja s to trditvijo.
14,6 % se jih močno strinja s trditvijo, da čas po šoli, preden pridejo starši, preživijo tako, da gledajo TV, 18,0 % otrok se jih strinja. Neopredeljenih je 28,1 % anketirancev. Ne strinja se 22,5 % otrok, močno se ne strinja 15 otrok (16,9 %).
24,7 % otrok se močno ne strinja s tem, da so starši pogosto po službi utrujeni in nimajo volje, da bi se igrali z njimi, medtem ko se jih 12,4 % močno strinja. Ne strinja se 21,3 % anketirancev, strinja pa 24,7 %. Neopredeljenih je 15 otrok, kar je 16,9 % anketirancev.
Kar 40,4 % otrok se močno strinja s trditvijo, da si želijo preživeti več prostega časa s starši.
25,8 % otrok se s to trditvijo strinja, 19,1 % niti strinja niti ne strinja. 4,5 % se jih ne strinja ter 10,1 % se jih močno ne strinja.
Od 36 otrok (40,4 %), ki so se močno strinjali, da si želijo preživeti več prostega časa s starši, je kar 20 fantov (55,6 %) in 16 deklic (44,4 %). 12 fantov (52,2 %) in 11 deklic (47,8 %) se je strinjalo, neopredeljenih je bilo 8 fantov (47,1 %) in 9 deklic (52,9 %), niso se strinjali 3
59
fantje (75 %) in ena deklica (25 %), močno nestrinjanje so izrazili 4 fantje (44,4 %) in 5 deklic (55,6 %).
Rezultati potrjujejo hipotezo H5, ki pravi, da je želja po preživljanju prostega časa v družbi staršev povezana s spolom otroka. Glede na rezultate, si fantje bolj želijo preživljati prosti čas s starši kot deklice.
60
15. ZAKLJUČEK
Pomembnost prostega časa v našem življenju je nesporna. Prosti čas je čas, ko smo svobodni in lahko po lastni presoji odločimo, s čim si bom zapolnili ure, ki so nam na razpolago.
Izbiramo si dejavnosti, ki zadovoljijo naše potrebe po zabavi, užitku, sprostitvi, izobraževanju, razvoju osebnosti ali po socializaciji. Svobodna volja in posameznikova osebnost se oblikujeta skozi odraščanje, kjer smo obkroženi z družino, okoljem in ljudmi, s katerimi se srečujemo, kot tak predstavlja ključen del posameznikovega življenja.
V diplomskem delu sem prišla do naslednjih ugotovitev:
1. Največ otrok definira prosti čas kot čas brez obveznosti, čas za zabavo in čas za uživanje.
2. Večina otrok preživlja prosti čas s prijatelji, na drugem mestu so bratje in sestre, šele na tretjem starši.
3. Polovica anketiranih otrok meni, da imajo dovolj prostega časa. Dobrih 40 %, da ga ima premalo.
4. Večina otrok ima med tednom na dan 1 – 2 uri prostega časa, sledijo otroci, ki imajo prostega časa 3 – 4 ure na dan.
5. Za večino otrok je glavni namen prostega časa brskanje po internetu in igranje na računalnik, druženje s prijatelji, gledanje televizije, druženje z družinskimi člani, ukvarjanje s športom in igra.
6. Otroci najpogosteje preživljajo prosti čas v stanovanju ali hiši.
7. Večina anketiranih otrok svojega prostega časa ne načrtuje, tisti, ki pa ga, se redko držijo načrta.
8. 85 % otrok se v prostem času ne dolgočasi.
9. V enem tednu 31,5 % otrok preživi s starši 5 ur ali več, 28,1 % pa 3 do 5 ur.
Ugotavljam, da otroci do enajstega leta preživijo več prostega časa s starši, kot najstniki. Otroci, ki preživijo več prostega časa s starši, se v večji meri vključujejo v delo doma in se v stiski pogosteje obrnejo na starše.
10. Otroci se s starši največ družijo med vikendom.
11. Otroci s starši hodijo po nakupih, gledajo TV, se ukvarjajo s športom, gredo na izlet ali na sprehod in se veliko pogovarjajo. Redko gredo v kino, v gledališče ali na koncert.
61
12. Večina otrok se s starši dobro razume, jim zaupa in se v stiski obrne na njih. Radi pomagajo pri domačih opravilih in si želijo s starši preživeti več prostega časa, predvsem fantje.
Gospodinjstvo je med vsemi šolskimi predmeti tisti predmet, ki daje široke možnosti za izobraževanje o prostem času. Dolžnost učiteljev je, da se o tej temi podučimo in to znanje potem predajamo naprej mlajšim generacijam. Potrebna je velika mera učiteljeve domišljije in inovativnosti. Pri tej temi učitelji spoznavajo nove načine za posredovanje učne snovi in lahko v največji meri sodelujejo z lastno aktivnostjo in ustvarjalnostjo. Kot sem že omenila v teoretičnem delu diplomskega dela, ima prosti čas tudi preventivne učinke na odklonsko vedenje, preprečuje različne oblike zasvojenosti in blagodejno deluje na stres. In ko se učitelj zaveda vseh dejavnikov, lahko doda svoj košček mozaika v spoznavanju prostega časa in tako pozitivno vpliva na razmišljanje posameznika, da se le-ta razvije v odgovorno in zrelo osebo.
Kvalitetno preživljati prosti čas se naučimo najprej v naši primarni skupnosti – družini in nato še v šoli, kjer igrajo pomembno vlogo učitelji ter kasneje v širši skupnosti. Skupek vseh dejavnikov nam da popotnico za življenje in to nam ostane za vedno, saj ko se enkrat naučimo pravilno in racionalno razpolagati s prostim časom, tega ne pozabimo.
62
16. LITERATURA
Bajt, M. (2011). Dejavno preživljanje prostega časa. Vzgoja za zdravje, 2011. Pridobljeno 21.6.2013, s http://www.ivz.si.
Brown, S. L., Nobiling, B. D., Teufel, J. in Birch, D. A. (2011). Are kids too busy? Early adolescents’ perceptions of discretionary activities, overscheduling, and stress. Journal of School Health, 81, 574-580.
Černigoj Sadar, N. (1991). Moški in ženske v prostem času. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Černigoj Sadar, N. (1996). Prosti čas. V: Kakovost življenja v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, str. 197-212.
Dalaman, O. (2013). A comparative study to investigate the pre-service classroom teachers’
patterns of making use of their leisure time. International Journal of Academic Research, 5 (3), 42-48.
Derganc, S. (2004). Prosti čas mladih. Ljubljana: Društvo Mladinski ceh.
Gril, A. (2006). Prosti čas mladih v Ljubljani. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Guryan, J., Hurst, E. in Kearney, M. (2008). Parental education and parental time with children. Journal of Economic Perspectives, 22 (3), 23–46.
Hočevar, F. (1977). Vloga in pomen prostega časa. V Ž. Beltram, D. Simsič, A. Vadnal-Marušič, J. Valentinčič (ur.), Mladostnik družina družba (str. 119-130). Ljubljana: Dopisna delavska univerza Univerzum.
Hočevar, F. (1981). Prosti čas. Zbirka priročniki. Ljubljana: Tiskarna Ljubljana.
Ivančič, C. (1999). Prosti čas. Ptički brez gnezda, 18, št. 37, 102-110.
63
Janković, V. (1967). Slobodno vrijeme u suvremenoj pedagoškoj teoriji i praksi. Zagreb:
Pedagoško-književni zbor.
Kačavenda Radič, N. M. (1989). Slobodno vreme i obrazovanje. Beograd: Zavod za udžbenike in nastavna sredstva.
Kajba Gorjup, N. (1999). Prosti čas in njegov pomen nekoč, danes in jutri. Otrok in družina, 4, 13-15.
Kladnik, R. (1979). Prostovoljne dejavnosti. Maribor: Pedagoška akademija Maribor.
Kristan, S. (1992). Vzgoja za prosti čas sistemsko ni vgrajena v naš vzgojno-izobraževalni sistem. V L. Kalčina-Srhoj (ur.), Prosti čas mladih (str. 43-46). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Kristančič, A. (2007). Svoboda izbire-moj prosti čas. Ljubljana: AA Inserco, svetovalna družba.
Kuhar, M. (2007). Prosti čas mladih v 21. stoletju. Socialna pedagogika, 11, št. 4, 453-472.
Lavrič, M., Flere, S., Tavčar Krajnc, M., Klanjšek, R., Musil, B., Naterer, A. idr. (2011).
Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino; Maribor: Založba Aristej.
Lešnik, R. (1975). Uvodna poglavja obče pedagogike. Maribor: Pedagoška akademija.
Lešnik, R. (1982). Prosti čas. Maribor: Založba Obzorja.
Lešnik, R. (1987). K temeljem pedagogike in didaktike prostega časa. Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor.
Makel, M. C., Li, Y., Putallaz, M. in Wai, J. (2011). High-ability students’ time spent outside the classroom. Journal of Advanced Academics, 22 (5), 720-749.
64
Novak, H. (1992). O prostem času slovenskih osnovnošolcev-koliko ga imajo in kako ga preživljajo?. V L. Kalčina-Srhoj (ur.), Prosti čas mladih (str. 54-70). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Skalar, V. (1992). Prosti čas-vzrok ali dejavnik preprečevanja prestopniškega in socialno nesprejemljivega vedenja pri mladih. V L. Kalčina-Srhoj (ur.), Prosti čas mladih (str. 91-98).
Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Strojin, T. (1982). Prosti čas. Ljubljana: Delavska enotnost.
Tepavčević, Ž. (2003). Družina in prosti čas. V: Socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
Troha, V. (1992). Prosti čas, otrok in vzgoja (šola?). V L. Kalčina-Srhoj (ur.), Prosti čas mladih (str. 102-103). Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije.
Van Ingen, E. in Van Eijck, K. (2009). Leisure and social capital: An Analysis of types of company and activities. Leisure Sciences, 31, 192–206.
65
17. PRILOGA
ANKETA
Sem Maja Bavdek, absolventka biologije in gospodinjstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Pripravljam diplomsko delo na temo aktivnega preživljanja prostega časa otrok v družbi staršev, zato te prosim, da odkrito in natančno izpolniš vprašalnik in mi s tem pomagaš do potrebnih podatkov. Anketa je anonimna. Rezultati bodo uporabljeni izključno v raziskovalne namene.
Za pomoč in sodelovanje se ti iskreno zahvaljujem!
SPOL (obkroži): a) moški b) ženski
STAROST (napiši): ________________
RAZRED (napiši): _________________
1. Obkroži številko, ki najbolj opisuje tvoje strinjanje z napisano trditvijo. Številko obkroži pri vsaki napisani trditvi.
66 2. S kom večinoma preživljaš prosti čas?
a) z nikomer b) s prijatelji c) z brati, sestrami d) s starši e) drugo (dopiši): __________
3. Koliko prostega časa imaš?
a) premalo b) ravno prav c) preveč
4. Koliko ur prostega časa imaš med tednom na dan?
a) manj kot 1 uro b) 1-2 uri c) 3-4 ure d) 5 ur ali več
5. Kaj je po tvojem mnenju glavni namen prostega časa? (Izbereš lahko največ tri odgovore.)
a) spanje b) gledanje televizije c) branje knjig, revij d) obisk kina e) brskanje po internetu, igranje na računalnik f) druženje s prijatelji
g) druženje z družinskimi člani h) ukvarjanje s športom i) sprehod j) ukvarjanje z glasbo k) igra l) nič m) drugo (dopiši): _____
6. Kje najpogosteje preživljaš prosti čas?
a) v stanovanju/hiši b) v naravi c) na zunanjem igrišču d) v telovadnici e) drugo (dopiši): __________________
7. Ali načrtuješ kako boš porabil svoj prosti čas?
Da Ne
67
8. Kako pogosto se ti zgodi, da se načrta ne držiš?
a) nikoli b) skoraj nikoli c) redko d) pogosto e) vedno
9. Ali se v prostem času velikokrat dolgočasiš?
Da Ne
10. Koliko prostega časa preživiš s starši v enem tednu?
a) 1-2 uri b) 2-3 ure c) 3-5 ur d) 5 ur ali več 11. Kdaj svoj prosti čas bolj pogosto aktivno preživiš s starši?
a) med tednom b) med vikendom
68
13. Obkroži številko, ki najbolj opisuje tvoje strinjanje z napisano trditvijo. Številko obkroži pri vsaki napisani trditvi.