REZULTATI RAZISKAVE

Grafikon 1: Spol anketirancev

Vir: lasten

V anketi je sodelovalo 98 % žensk in 2 % moških. Sledeč rezultat sem pričakovala, saj ta poklic opravlja še vedno veliko več žensk kot moških in tudi v prihodnje se mi zdi, da se tak rezultat pričakuje, saj se za dotičen poklic še vedno odločajo pretežno ženske.

Grafikon 2: Starost anketirancev

Vir: lasten

Drugo vprašanje se je navezovalo na starost anketirancev. Graf prikazuje, da je med anketiranci največji procent starih med 31 in 40 let, sledi starost do 30 let, nato od 41 do 50 let. Najmanjši procent pripada anketirancem, ki so stari nad 50 let. Sledeč rezultat sem zopet pričakovala, saj starejša populacija ni več tako vešča novim tehnologijam, anketnih vprašalnikov pa tudi ne izpolnjujejo prav pogosto. Zaradi tega upam, da se zavedajo pomena varstva osebnih podatkov in polagajo na to temo več pozornosti.

29

Grafikon 3: Poklic, ki ga opravljate

Vir: lasten

Tretje vprašanje se je navezovalo na poklic, ki ga opravljajo. Iz grafikona je razvidno, da poklic vzgojiteljice oz. vzgojitelja opravlja večji procent anketiranih, in sicer kar 71%, ena tretjina oz. 29% pa opravlja poklic pomočnice oz. pomočnika vzgojiteljice oz. vzgojitelja.

Pomembno se mi zdi, da v takšnih raziskavah sodelujejo vsi. Glede na to, da je med anketiranci več vzgojiteljic, upam, da znanje delijo tudi s svojimi sodelavkami ali sodelavci.

Grafikon 4: Ali ste seznanjeni z Uredbo GDPR (General data protection regulation)?

Vir: lasten

Četrto vprašanje se je navezovalo na poznavanje uredbe GDPR. Iz grafikona je mogoče zaslediti, da je 89 % anketiranih seznanjenih z uredbo GDPR. Ostalih 11 % pa z uredbo ni seznanjenih, kar glede na delo, ki ga opravljajo, predstavlja tveganje za njih same, kakor tudi za delodajalca. Mislim, da je ta odstotek še veliko večji, vendar si zaposleni ne upajo priznati, saj se bojijo za svoja delovna mesta ali pa ravnajo lahkoverno.

30

Grafikon 5: Ali imate v vaši organizaciji izobraževanja na temo varstva osebnih podatkov?

Vir: lasten

Peto vprašanje se navezuje na organizacijo izobraževanj v vrtcih s področja varstva osebnih podatkov. Grafikon, ki prikazuje, da 50% anketirancev v njihovi organizaciji nima organiziranega izobraževanja, je zaskrbljujoč, saj sem mnenja, da bi se morali v vseh izobraževalnih ustanovah posluževati vsaj osnovnih in dodatnih obnovitvenih izobraževanj.

Grafikon 6: Menite, da bi morala vaša organizacija izvajati izobraževanja na temo varstva osebnih podatkov?

Vir: lasten

V šestem vprašanju se sprašuje, ali bi morale organizacije izvajati izobraževanja na temo varstva osebnih podatkov. 53 % anketirancev je odgovorilo z da, kar 47 % pa z ne. Navedeni podatek je po mojem mnenju nesprejemljiv. Izobraževalne ustanove se morajo zavedati, da so dodatna izobraževanja ključna, svoje zaposlene bi morali seznanjati z dejstvi, zakaj so tako pomembna. Nekateri zaposleni so stari nad 50 let. Za njih se je, gledano od začetka

31

zaposlitve, ko so prišli na delo prvič, zakonodaja spremenila že kar nekajkrat, zato je pomembno, da gredo zaposleni v korak s časom.

Grafikon 7: Menite, da so osebni podatki otrok dobro zakonsko zaščiteni?

Vir: lasten

Sedmo vprašanje se nanaša na zaščito osebnih podatkov otrok. 90 % anketiranih je odgovorilo, da je za zaščito osebnih podatkov otrok dobro poskrbljeno, 10 % pa meni, da temu ni tako.

Grafikon 8: Ali pri opravljanju svojega dela v celoti ravnate v skladu z zakonodajo in varujete osebne podatke otrok?

Vir: lasten

Osmo vprašanje se navezuje na temo opravljanja dela zaposlenih v celoti v skladu z zakonodajo o varovanju osebnih podatkov otrok. Kar 96 % anketirancev je odgovorilo, da svoje delo opravlja v celoti v skladu z zakonodajo, 4 % pa pravijo, da svojega dela ne opravljajo skladno z zakonodajo.

32

Grafikon 9: Menite, da imate premalo znanja s področja varstva osebnih podatkov in ne morete zagotoviti zadostnega varstva podatkov otrok?

Vir: lasten

Pri devetem vprašanju je 69 % anketirancev odgovorilo, da ima dovolj znanja s področja varstva osebnih podatkov, 31 % pa meni, da ima premalo znanja, radi bi ga še nadgradili, kar bi lahko dosegli z dodatnimi izobraževanji.

Pri tem vprašanju je bilo dodano tudi podvprašanje: Kje to pomanjkanje najbolj zaznate?

Zaposleni so podali svoja opažanja, kjer najbolj zaznajo pomanjkanje razumevanja predpisov. Največ dilem se pojavlja pri pripravah razstav. Zaposleni imajo problem, ali se lahko napiše ime in priimek otroka ali ne, dvomi se pojavljajo tudi pri označevanju stvari v garderobi, pri skupinskih fotografijah in pri fotografijah otrok med igro. Nadalje se dvomi v upravičenost pošiljanja skupinskih fotografij staršem, saj so na njih še ostali otroci. Dvomi se pojavljajo tudi pri urejanju oglasne deske v garderobi. Z vsem naštetim se srečujejo zaposleni vsak dan, zato sklepam, da se dnevno naredi veliko kršitev, kar pomeni, da bi morali dati večji poudarek na zaposlene in njihovo znanje ter jih podučiti, saj bodo tudi oni lažje opravljali svoje delo.

33

Grafikon 10: Ali je v času opravljanja dela v vaši organizaciji že prišlo do zlorab osebnih podatkov otrok?

Vir: lasten

Deseto vprašanje se navezuje na zlorabe osebnih podatkov otrok. 92 % anketirancev je odgovorilo, da do zlorab še ni prišlo, 8 % pa jih je odgovorilo, da je do zlorab osebnih podatkov otrok že prišlo. Največkrat pride do tega z objavo fotografij na družbenih omrežjih, nato s fotografijami otrok iz igralnice na telefonih zaposlenih, v pogovorih med zaposlenimi o osebnih stvareh, ki se dogajajo znotraj otrokovih družin, z objavo osebnih podatkov ob izdelkih otrok in pogovorih o otroku na javnem mestu itd.

Grafikon 11: Se vam zdi varstvo osebnih podatkov otrok pomembno ali se na to ne ozirate preveč?

Vir: lasten

Enajsto vprašanje obravnava pomembnost otrokovih osebnih podatkov med zaposlenimi.

Večini zaposlenih 90 % se zdi varstvo zelo pomembno, 10 % anketirancev pa meni, da jim to ni pomembno. Zavedanje zaposlenih o pomembnosti in s kakšnimi posledicami se lahko

34

sreča otrok, starš, zavod ali posameznik, je zelo pomembno, saj zloraba podatkov lahko zelo vpliva na otrokovo nadaljnje življenje. Opažam, da se varstvo podatkov ne zdi pomembno starejši populaciji zaposlenih delavcev, saj ne vedo, kakšne posledice lahko povzroči zloraba podatkov.

Pri tem vprašanju je bilo dodano tudi podvprašanje: Kako bi lahko v vaši organizaciji še izboljšali varstvo osebnih podatkov?

Najbolj učinkovito se mi zdi izobraževanje kadra, s čimer se strinjajo tudi zaposleni, potrebujejo bolj jasna in natančna navodila, katera bi morala upoštevati vsaka enota v Sloveniji. Predvsem sem zaznala nezadovoljstvo med zaposlenimi, saj menijo, da nekateri vrtci sploh ne upoštevajo dosledno zakonodaje in se posledično zniža interes tudi v tistih enotah, ki za varstvo podatkov skrbijo dosledno. Nekaterim zaposlenim se zdi zakonodaja čisto pretirana in se jim enostavno ne da s tem ukvarjati. Zakonodaje ne razumejo in bi jim vzelo preveč časa, če bi se želeli podučiti, zato menim, da bi potrebovali vsakoletni test in izobraževanja na temo GDPR, kjer bi jim na jasen in enostaven način razložili bistvo zakonodaje. Predvsem je treba več pozornosti namenjati starejšim delavcem in jim zakonodajo predstaviti na bolj enostaven način ter jim predstaviti posledice, ki lahko doletijo otroka v primeru zlorab.

Grafikon 12: Katere osebe imajo dostop do osebnih podatkov?

Vir: lasten

Dvanajsto vprašanje se navezuje na dostop do osebnih podatkov. 99 % anketirancev je odgovorilo, da imajo dostop do teh podatkov le pooblaščene osebe. 1 % vprašanih pa je odgovorilo, da do osebnih podatkov dostopajo vsi.

35

Grafikon 13: Kaj se zgodi s podatki, ki jih več ne potrebujete?

Vir: lasten

Podatke, ki jih več ne potrebujejo, uničijo – tako je odgovorilo 93 % zaposlenih. Ostalih 7

% anketirancev je odgovorilo, da nimajo natančnih navodil, kaj se nato s temi podatki zgodi.

14. vprašanje: Na kakšen način podatke uničite?

Zadnji dve vprašanji ne vsebujeta grafikona, saj so anketiranci sami opisovali stanje v organizaciji. Navedli so, da podatke največkrat uničijo s strojem za rezanje dokumentov, uničuje pa jih pooblaščena oseba. Nekatere enote podatke hranijo po pravilniku, nato pa podatke uničijo. Podatke brišejo in uničujejo na način, da ti ne morejo biti ponovno berljivi.

Strogo je prepovedano odlagati osebne podatke v koše za smeti, še bolj pa odlaganje podatkov za star papir oz. dajanje teh dokumentov otrokom, ki lahko nato po teh dokumentih rišejo, jih režejo itd. Otroci sicer še ne znajo brati, vendar so ves čas prisotne tudi odrasle osebe. Risbe lahko otroci odnesejo domov, tako lahko zelo hitro pridejo do napačnih oseb, ki te podatke uporabijo za druge namene.

15. vprašanje: Na kakšen način preprečujete dostop do osebnih podatkov otrok, da le ti niso razkriti ostalim?

Osebne podatke imajo v večini spravljene v omarah pod ključem ali zaščitene z gesli, v primeru, da jih imajo na računalniku, jih prav tako zaščitijo z geslom. Glede dostopa do osebnih podatkov nepooblaščenim osebam imajo organizacije strogo politiko. V svojih pravilnikih imajo zapisana pravila, kako morajo z njimi ravnati in jih shranjevati. Vsi zaposleni so seznanjeni s pravilnikom, ki jim narekuje, da morajo osebne podatke skriti, če so v prostoru prisotne osebe, ki nimajo pooblastil, podatke morajo v času odmora pospraviti v omare, na računalniku pa morajo zapreti vse programe, ki vsebujejo kakršne

36

koli podatke otrok, da ne pride do razkritja. Ob koncu delovnega časa morajo podatke ravno tako shraniti v varovane omare, računalnike pa zaščititi z gesli. Strokovni delavci se slednjega držijo, pravila so jim razumljiva in jim upoštevanje le teh ne predstavlja težav.

37