Pri preverjanju hipotez nas je zanimala primerjava stališč in ocen anketiranih učiteljev osnovnih šol do inkluzije glede na vrsto šole, kjer poučujejo. Primerjavo smo naredili med 57 anketiranimi učitelji, ki izvajajo le izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom (OŠ1) in 66 anketiranimi učitelji, ki izvajajo celoten kontinuum VIZ programov (OŠ2).
Pred preverjanjem posamezne hipoteze smo naredili za izbrano skupino spremenljivk pregled srednjih vrednosti spremenljivk glede na vrsto osnovne šole, kjer anketirani poučujejo. S pomočjo Kolmogorov-Smirnovega testa (Z) smo preverili, ali so spremenljivke glede na vrsto šole normalno porazdeljene in s pomočjo t-testa smo preverili statistično pomembnost razlik med aritmetično sredino in sredino lestvice.
Statistično pomembne vrednosti so v tabelah označene v poševnem tisku. V nalogi predstavljamo statistično pomembne vrednosti za 90% in 95% verjetnost in sproti predstavljamo, za katero verjetnost gre.
8.1. 1 HIPOTEZA 1
Na razvijanje pozitivnih stališč do OPP vpliva pogostost stikov z OPP, pogostost skupnih dogodkov, življenjskih izkušenj, delovnih izkušenj, sodelovanj med strokovnjaki, izobraževanj ipd. Zato smo predvidevali, da imajo učitelji, ki so deležni več različnih izkušenj v povezavi z OPP, bolj pozitivna stališča. Oblikovali smo prvo hipotezo:
»Učitelji osnovnih šol, ki izvajajo celoten kontinuum VIZ programov, imajo bolj pozitivna stališča do vključevanja OPP od učiteljev, ki poučujejo na osnovnih šolah, ki izvajajo le izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom.«
Za preverjanje prve hipoteze smo najprej uporabili faktor »Lastno doživljanje OPP« in posamezne trditve faktorja. Faktor smo že predstavili v predhodnem poglavju.
Ker nas zanima primerjava anketiranih glede na vrsto šole, kjer poučujejo, so v tabeli »Opisne statistike trditev za preverjanje prve hipoteze, rezultat testa normalne porazdelitve in povzetek t-testa za preverjanje pomembnosti razlik aritmetične sredine glede na sredino lestvice«
(Tabela 14) predstavljene opisne statistike trditev glede na vrsto šole, kjer anketirani poučujejo.
53 Tabela 14: Opisne statistike trditev za preverjanje prve hipoteze, rezultat testa normalne porazdelitve in povzetek t-testa za preverjanje pomembnosti razlik aritmetične sredine glede na sredino lestvice. normalne porazdelitve, p – vrednost statistične pomembnosti za Kolmogorov-Smirnov test odstopanja od normalne porazdelitve, t – vrednost za t-test odklonov od sredine lestvice, p – vrednost statistične pomembnosti za t-test odklonov od sredine lestvice. Uporabljena je bila petstopenjska lestvica. Statistična pomembnost za p ‹ 0,05 je označena s poševnim tiskom.
Večja kot je srednja vrednost, večje je strinjajo s trditvami, zato smo pogledali, kakšna je aritmetična sredina za obe vrsti šole. S pomočjo Kolmogorov-Smirnovega testa (Z) smo preverili, ali so spremenljivke glede na vrsto šole normalno porazdeljene ali odstopajo od normalne porazdelitve. Test je statistično pomemben (p < 0,05 je v poševnem tisku), kadar porazdelitev odstopa od normalne. S pomočjo t-testa smo preverili statistično pomembnost razlik med aritmetično sredino in sredino lestvice (pomembne razlike so v poševnem tisku).
Test nam pove, ali lahko trdimo, da se anketirani v povprečju s trditvijo strinjajo ali ne strinjajo in rezultat posplošimo na populacijo.
Kolmogorov-Smirnov test (Z) pokaže, da porazdelitev pri spremenljivkah odstopa od normalne z izjemo faktorja »Lastno doživljanje OPP« med anketiranimi učitelji, ki poučujejo v OŠ2. Ker je normalna porazdelitev samo na eni izmed primerjanih spremenljivk, smo v nadaljevanju uporabili neparametrične teste.
T-test za preverjanje razlik aritmetične sredine glede na sredino lestvice kaže, da se anketirani v obeh skupinah osnovnih šol ne strinjajo z »v36 Ko mi delo z OPP ne gre, sem jezen/jezna.«.
Anketirani, ki poučujejo v OŠ1, se strinjajo z »v49 OPP včasih popuščam pri zahtevah.«.
Anketirani, ki poučujejo v OŠ2, se strinjajo z »v61r Učenci v vsakem primeru v "rednih"
osnovnih šolah dosegajo boljše znanje kot v "posebnih osnovnih šolah".«.
54 Za preverjanje hipoteze smo nato uporabili neparametrični Mann-Whitneyjev U-test. S pomočjo testa smo ugotavljali, kakšno je ocenjevanje stališč do vključevanja OPP.
Iz tabele »Pomembnost razlik trditev za preverjanje prve hipoteze glede na vrsto šole«
razberemo, da lahko z 90% verjetnostjo trdimo, da obstaja pomembna razlika v odgovorih glede na vrsto šole pri trditvi »v61 Učenci v vsakem primeru v "rednih" osnovnih šolah dosegajo boljše znanje kot v "posebnih osnovnih šolah".«. Anketirani, ki poučujejo v OŠ1, se v manjši meri strinjajo s trditvijo, kot se anketirani, ki poučujejo v OŠ2 (MOŠ1=2,96, MOŠ2
=3,33). Razlike v odgovorih pri ostalih trditvah glede na vrsto šole, kjer anketirani poučujejo, niso statistično pomembne.
Tabela 15: Pomembnost razlik trditev za preverjanje prve hipoteze glede na vrsto šole.
N M-rang U p
v36 Ko mi delo z OPP ne gre, sem jezen/jezna.
OŠ 1 57 63,43 1799,500 ,664 OŠ 2 66 60,77
Skupaj 123
v49 OPP včasih popuščam pri zahtevah.
OŠ 1 57 64,25 1753,000 ,493 OŠ 2 66 60,06
Skupaj 123 v61 Učenci v vsakem primeru v "rednih"
osnovnih šolah dosegajo boljše znanje kot v
"posebnih osnovnih šolah".
OŠ 1 57 56,27 1554,500 ,085 OŠ 2 66 66,95
Skupaj 123 F8 Lastno doživljanje OPP
OŠ 1 57 61,57 1856,500 ,900 OŠ 2 66 62,37
Skupaj 123
Opomba: N – število udeležencev, M-rang – aritmetična sredina rangov, U – statistika Mann-Whitneyjevega testa za testiranje razlik med povprečnimi rangi dveh skupin, p – vrednost statistične pomembnosti. Statistična pomembnost je označena s poševnim tiskom.
Na podlagi rezultatov ne moremo trditi, da imajo učitelji osnovnih šol, ki izvajajo celoten kontinuum VIZ programov, bolj pozitivna stališča do vključevanja OPP od učiteljev, ki poučujejo na osnovnih šolah, ki izvajajo le izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom, saj se to potrdi samo na trditvi v61. Prvo hipotezo zavržemo.
V raziskavi nismo preverjali, kako poteka sobivanje vseh otrok, ki obiskujejo osnovne šole s celotnim kontinuum. Koliko izkušenj z OPP so učitelji na teh šolah dejansko deležni in kakšna je inkluzivna politika šol. Le soobstajanje različnih kontinuumov na šoli še nujno ne prinaša tudi skupnega izvajanja dela kurikuluma, tudi ne sodelovanja med strokovnjaki (v zvezi z OPP), posledično so strokovni delavci osiromašeni za del življenjskih oz. delovnih izkušenj z vsemi otroki.
55 8. 1. 2 HIPOTEZA 2
Stališča vplivajo tudi na odzivanje posameznikov. Gre predvsem za pripravljenost na delovanje in ne nujno tudi za aktivno delovanje (Hogg in Vaughan, 1998). Na šolah, kjer so stališča do inkluzije bolj pozitivna, so učitelji bolj pripravljeni na VIZ delo z OPP. Na podlagi tega smo oblikovali drugo hipotezo:
»Učitelji osnovnih šol, ki izvajajo celoten kontinuum VIZ programov, so bolj pripravljeni za VIZ delo z OPP od učiteljev, ki poučujejo na osnovnih šolah, ki izvajajo le izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom«
Za preverjanje druge hipoteze smo najprej uporabili faktor »Delo z OPP« in posamezne trditve faktorja. Faktor smo že predstavili v predhodnem poglavju.
Kolmogorov-Smirnov test (Z) pokaže, da porazdelitev pri spremenljivkah odstopa od normalne z izjemo faktorja »Delo z OPP« med anketiranimi, ki poučujejo v OŠ1. Kadar je normalna porazdelitev samo na eni izmed primerjanih spremenljivk, se upoštevajo neparametrični testi. Zato v nadaljevanju uporabimo neparametrične teste.
Tabela 16: Opisne statistike trditev za preverjanje druge hipoteze, rezultat testa normalne porazdelitve in povzetek t-testa za preverjanje pomembnosti razlik aritmetične sredine glede na sredino lestvice. Opomba: M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, Z – vrednost za Kolmogorov-Smirnov test odstopanja od normalne porazdelitve, p – vrednost statistične pomembnosti za Kolmogorov-Smirnov test odstopanja od normalne porazdelitve, t – vrednost za t-test odklonov od sredine lestvice, p – vrednost statistične pomembnosti za t-test odklonov od sredine lestvice. Uporabljena je bila petstopenjska lestvica. Statistična pomembnost je označena s poševnim tiskom.
56 Rezultat t-testa za preverjanje razlik aritmetične sredine glede na sredino lestvice nam pove, da se anketirani učitelji v obeh skupinah osnovnih šol strinjajo z vsemi trditvami.
Za preverjanje druge hipoteze smo nato uporabili neparametrični Mann-Whitneyjev U-test. S pomočjo testa smo ugotavljali, kakšna je pripravljenost za VIZ delo z OPP.
Iz tabele »Pomembnost razlik trditev za preverjanje druge hipoteze glede na vrsto šole«
razberemo, da razlike v odgovorih glede na vrsto šole, kjer anketirani poučujejo, niso statistično pomembne.
Tabela 17: Pomembnost razlik trditev za preverjanje druge hipoteze glede na vrsto šole.
N M-rang U p
v24 Študij specialne in rehabilitacijske pedagogike bi bil primeren tudi zame. testiranje razlik med povprečnimi rangi dveh skupin, p – vrednost statistične pomembnosti. Statistična pomembnost je označena s poševnim tiskom.
Na podlagi rezultatov ne moremo trditi, da so učitelji osnovnih šol, ki izvajajo celoten kontinuum VIZ programov, bolj pripravljeni za VIZ delo z OPP od učiteljev, ki poučujejo na osnovnih šolah, ki izvajajo le izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom. Drugo hipotezo zavržemo.
Vidimo sicer, da sta obe skupini učiteljev za delo z OPP pripravljeni, saj se z vsemi trditvami strinjata, kar je pomembno za razvoj inkluzivne prakse na šolah, pričakovali smo le, da bodo rezultati skupine učiteljev OŠ2 pokazali nekoliko več pripravljenosti. Ti učitelji so namreč v določenih situacijah (npr. nadomeščanja) na voljo za VIZ delo v različnih skupinah, torej tudi z otroki z izrazitejšimi posebnimi potrebami, prav tako so večkrat priča strokovnim razpravam o delu z OPP, imajo več možnosti strokovne podpore za delo z OPP, več imajo možnosti za spremembo delovnega mesta po določenem časovnem obdobju. Ker med skupinama šol ni razlike v pripravljenosti na VIZ delo z OPP, sklepamo, da med učitelji OŠ2 ne prihaja v toliko večji meri do interakcij v zvezi z VIZ delom z OPP.
57 8. 1. 3 HIPOTEZA 3
Glede na to, da stališča usmerjajo naše početje, pozitivna stališča učiteljev do inkluzivnega izobraževanja pomenijo tudi njihovo pripravljenost to izraziti z dejanji. Predvidevali smo, da ima skupina učiteljev iz OŠ2 več znanja o individualizaciji in prilagajanju pouka, več strokovne podpore različnih strokovnjakov, več možnosti za intervizijo, več dostopa do strokovne literature. Na podlagi tega smo oblikovali 3. hipotezo:
»Učitelji osnovnih šol, ki izvajajo celoten kontinuum VIZ programov, so bolj pripravljeni individualizirati in prilagajati pouk OPP od učiteljev, ki poučujejo na osnovnih šolah, ki izvajajo le izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom.«
Za preverjanje tretje hipoteze smo najprej uporabili faktor »Individualizacija pouka in obremenjenost učitelja«, posamezne trditve faktorja in trditve: »v39 Pouk vedno prilagajam otrokom s posebnimi potrebami.«, »v41 Za uspeh OPP so nujno potrebne prilagoditve.« in
»v45 OPP so pri pouku enako aktivni kot ostali učenci.«. Faktor smo že predstavili v predhodnem poglavju.
Kolmogorov-Smirnov test (Z) pokaže, da porazdelitev pri spremenljivkah odstopa od normalne. V nadaljevanju uporabimo neparametrične teste.
Tabela 18: Opisne statistike trditev za preverjanje tretje hipoteze, rezultat testa normalne porazdelitve in povzetek t-testa za preverjanje pomembnosti razlik aritmetične sredine glede na sredino lestvic.
58 Opomba: M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, Z – vrednost za Kolmogorov-Smirnov test odstopanja od normalne porazdelitve, p – vrednost statistične pomembnosti za Kolmogorov-Smirnov test odstopanja od normalne porazdelitve, t – vrednost za t-test odklonov od sredine lestvice, p – vrednost statistične pomembnosti za t-test odklonov od sredine lestvice. Uporabljena je bila petstopenjska lestvica. Statistična pomembnost je označena s poševnim tiskom.
Rezultat t-testa za preverjanje razlik aritmetične sredine glede na sredino lestvice nam pove, da se anketirani učitelji, ki poučujejo v obeh šolah, strinjajo z »v67 Skrbi me, kako OPP pravilno prilagoditi pouk.«, »v39 Pouk vedno prilagajam otrokom s posebnimi potrebami.«,
»v41 Za uspeh OPP so nujno potrebne prilagoditve.« ter se ne strinjajo z »v55 Učitelji, ki poučujejo OPP, so preveč odvisni od specialnega in rehabilitacijskega pedagoga.« in »v45 OPP so pri pouku enako aktivni kot ostali učenci.«.
Anketirani učitelji, ki poučujejo v OŠ2, se ne strinjajo še z »v54 Vzroki za težave OPP so v slabi strokovni podpori.«
Za preverjanje tretje hipoteze smo nato uporabili neparametrični Mann-Whitneyjev U-test. S pomočjo testa smo ugotavljali, kakšna je pripravljenost za individualizacijo in prilagajanje pouka OPP.
Tabela 19: Pomembnost razlik trditev za preverjanje tretje hipoteze glede na vrsto šole.
N
v54 Vzroki za težave OPP so v slabi strokovni podpori.
v67 Skrbi me, kako OPP pravilno prilagoditi pouk.
OŠ 1 57 63,07 1820,000 ,742
v41 Za uspeh OPP so nujno potrebne prilagoditve.
OŠ 1 57 66,18 1643,000 ,180 OŠ 2 66 58,39
Skupaj 123
59
v45 OPP so pri pouku enako aktivni kot ostali učenci.
OŠ 1 57 63,85 1775,500 ,569 OŠ 2 66 60,40
Skupaj 123
Opomba: N – število udeležencev, M-rang – aritmetična sredina rangov, U – statistika Mann-Whitneyjevega testa za testiranje razlik med povprečnimi rangi dveh skupin, p – vrednost statistične pomembnosti. Statistična pomembnost je označena s poševnim tiskom.
Iz zgornje tabele razberemo, da lahko z 90% verjetnostjo trdimo, da obstaja razlika v odgovorih med anketiranimi, ki poučujejo v OŠ1 in OŠ2 pri faktorju »Prilagajanje pouka«.
Anketirani, ki poučujejo v OŠ1, se v večji meri strinjajo kot anketirani, ki poučujejo v OŠ2 (MOŠ1=3,08, MOŠ2 =2,85). S 95% verjetnostjo lahko trdimo, da obstaja pomembna razlika v odgovorih glede na vrsto šole pri trditvi »Vzroki za težave OPP so v slabi strokovni podpori.«. Anketirani, ki poučujejo v OŠ1, se strinjajo s trditvijo v večji meri kot anketirani, ki poučujejo v OŠ2 (MOŠ1=3,05, MOŠ2 =2,58).
Na podlagi rezultatov lahko rečemo, da se anketirani, ki poučujejo v OŠ2, manj strinjajo s faktorjem »Prilagajanje pouka« kot anketirani, ki poučujejo OŠ1. Glede na vsebino trditev faktorja ter trditve v54 tretjo hipotezo potrdimo. Učitelji iz OŠ 2 so bolj pripravljeni prilagajati pouk OPP od učiteljev iz OŠ 1. Predvidevamo, da izkoristijo različne možnosti strokovne podpore, zaradi česar jim je delo z OPP lažje.
8. 1. 4 HIPOTEZA 4
Stališča učiteljev do inkluzije OPP so povezana tudi z vrsto posebnih potreb (Schmidt in Čagran, 2011). Predvidevali smo, da je izključevanje gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih otrok najbolj družbeno nesprejemljivo, tudi med učitelji. Prav tako menimo, da se učitelji čutijo najbolj sposobni delati z gibalno oviranimi ter dolgotrajno bolnimi otroki, medtem ko delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami zahteva od učitelja več dodatnega znanja sorodnih ved (npr. psihologija, specialna in rehabilitacijska pedagogika) in več sposobnosti obvladovanja nepredvidljivih situacij. Tako smo oblikovali 4. hipotezo:
»Učitelji obeh skupin osnovnih šol imajo najbolj pozitivna stališča do gibalno oviranih otrok in dolgotrajno bolnih otrok, najbolj negativna stališča pa do otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.«
Za preverjanje četrte hipoteze smo uporabili faktor »Inkluzija različnih skupin OPP«, posamezne trditve faktorja in trditev »v19 Menim, da bi morali biti učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.«. Faktor smo že predstavili v predhodnem poglavju.
Kolmogorov-Smirnov test (Z) pokaže, da porazdelitev pri spremenljivkah odstopa od normalne z izjemo faktorja »Inkluzija različnih skupin OPP«. Porazdelitev pri ostalih spremenljivkah odstopa od normalne, zato za njih v nadaljevanju uporabimo neparametrične teste.
60 Tabela 20: Opisne statistike trditev za preverjanje četrte in pete hipoteze, rezultat testa normalne porazdelitve in povzetek t-testa za preverjanje pomembnosti razlik aritmetične sredine glede na sredino lestvice.
v14 Menim, da bi morali biti učenci z motnjo v duševnem razvoju vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja (inkluzivni
razred, ne glede na izobraževalni program). 2,49 1,182 1 5 ,205 ,000
-3,250 ,002 v15 Menim, da bi morali biti gluhi in naglušni učenci vključeni v
iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 3,04 1,253 1 5 ,218 ,000 0,211 ,833 v16 Menim, da bi morali biti slepi in slabovidni učenci vključeni
v iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 3,04 1,239 1 5 ,273 ,000 0,214 ,831 v17 Menim, da bi morali biti učenci z govorno-jezikovnimi
motnjami vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 3,56 0,945 1 5 ,293 ,000 4,484 ,000 v18 Menim, da bi morali biti gibalno ovirani učenci vključeni v
iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 3,79 0,901 2 5 ,277 ,000 6,614 ,000 v20 Menim, da bi morali biti dolgotrajno bolni učenci vključeni v
iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 3,60 1,100 1 5 ,240 ,000 4,095 ,000 v21 Menim, da bi morali biti učenci s čustvenimi in vedenjskimi
motnjami vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 3,28 0,959 1 5 ,212 ,000 2,210 ,031 v22 Menim, da bi morali biti učenci z avtističnimi motnjami
vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 2,82 0,889 1 4 ,227 ,000
-1,490 ,142 v23 Menim, da bi morali biti učenci z več motnjami vključeni v
iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 2,70 0,865 1 5 ,231 ,000
v14 Menim, da bi morali biti učenci z motnjo v duševnem razvoju vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja (inkluzivni
razred, ne glede na izobraževalni program). 2,18 1,006 1 5 ,254 ,000
-6,605 ,000 v15 Menim, da bi morali biti gluhi in naglušni učenci vključeni v
iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 3,06 0,909 1 5 ,239 ,000 0,541 ,590 v16 Menim, da bi morali biti slepi in slabovidni učenci vključeni
v iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 2,98 0,936 1 5 ,221 ,000 v20 Menim, da bi morali biti dolgotrajno bolni učenci vključeni v
iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 3,64 1,017 1 5 ,261 ,000 5,082 ,000 v21 Menim, da bi morali biti učenci s čustvenimi in vedenjskimi
motnjami vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja. 3,14 0,991 1 5 ,191 ,000 1,118 ,267
Opomba: M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, Z – vrednost za Kolmogorov-Smirnov test odstopanja od normalne porazdelitve, p – vrednost statistične pomembnosti za Kolmogorov-Smirnov test odstopanja od normalne porazdelitve, t – vrednost za t-test odklonov od sredine lestvice, p – vrednost statistične pomembnosti za t-test odklonov od sredine lestvice. Uporabljena je bila petstopenjska lestvica. Statistična pomembnost je označena s poševnim tiskom.
Rezultat t-testa za preverjanje razlik aritmetične sredine glede na sredino lestvice nam pove, da se anketirani učitelji obeh skupin osnovnih šol strinjajo z »v17 Menim, da bi morali biti učenci z govorno-jezikovnimi motnjami vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.«, »v18 Menim, da bi morali biti gibalno ovirani učenci vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.«, »v20 Menim, da bi morali biti dolgotrajno bolni učenci vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja«, in »v19 Menim, da bi morali biti učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.« ter se ne strinjajo z »v14 Menim, da bi morali biti učenci z motnjami v duševnem razvoju vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja (inkluzivni razred, ne glede na
61 izobraževalni program).« in »v23 Menim, da bi morali biti učenci z več motnjami vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.«.
Anketirani učitelji, ki poučujejo v OŠ1, se strinjajo tudi z »v21 Menim, da bi morali biti učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.«
Za preverjanje četrte hipoteze smo naprej uporabili T-test za preverjanje enakosti povprečij in neparametrični Mann-Whitneyjev U-test. S pomočjo testov smo ugotavljali, ali obstajajo razlike v oceni inkluzije različnih skupin OPP glede na vrsto osnovne šole, kjer anketirani učitelji poučujejo.
Tabela 21: Pomembnost razlik trditev za preverjanje četrte hipoteze glede na vrsto šole.
Levenov test za
enakost varianc T-test za preverjanje enakosti povprečij
F p t df p statistika za preverjanje enakosti povprečij, df - stopnja prostosti.
Tabela 22: Pomembnost razlik trditev za preverjanje četrte in pete hipoteze glede na vrsto šole.
N
M-rang U p
v14 Menim, da bi morali biti učenci z motnjo v duševnem razvoju vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja (inkluzivni razred, ne glede na izobraževalni program).
OŠ 1 57 66,69 1613,500 ,158 OŠ 2 66 57,95
Skupaj 123
v15 Menim, da bi morali biti gluhi in naglušni učenci vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.
OŠ 1 57 63,11 1818,000 ,739 OŠ 2 66 61,05
Skupaj 123
v16 Menim, da bi morali biti slepi in slabovidni učenci vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.
v18 Menim, da bi morali biti gibalno ovirani učenci vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.
OŠ 1 57 65,47 1683,000 ,290 OŠ 2 66 59,00
Skupaj 123
v20 Menim, da bi morali biti dolgotrajno bolni učenci vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.
OŠ 1 57 61,59 1857,500 ,900 OŠ 2 66 62,36
Skupaj 123
62
v21 Menim, da bi morali biti učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.
OŠ 1 57 64,61 1732,500 ,430 OŠ 2 66 59,75
Skupaj 123
v22 Menim, da bi morali biti učenci z avtističnimi motnjami vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.
OŠ 1 57 60,36 1787,500 ,616 OŠ 2 66 63,42
Skupaj 123 v23 Menim, da bi morali biti učenci z več motnjami
vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja.
Opomba: N – število udeležencev, M-rang – aritmetična sredina rangov, U – statistika Mann-Whitneyjevega testa za testiranje razlik med povprečnimi rangi dveh skupin, p – vrednost statistične pomembnosti.
Iz tabel »Pomembnost razlik trditev za preverjanje četrte in pete hipoteze glede na vrsto šole«
(Tabela 22) in »Pomembnost razlik trditev za preverjanje četrte hipoteze glede na vrsto šole«
(Tabela 21) razberemo, da razlike v odgovorih med anketiranimi glede na vrsto šole, kjer poučujejo, niso statistično pomembne.
Anketirani se, ne glede na vrsto šole, kjer poučujejo, ne strinjajo, da bi učenci z motnjami v duševnem razvoju in učenci z več motnjami bili vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja; se pa anketirani v OŠ1 najbolj strinjajo, da bi morali biti gibalno ovirani učenci,
Anketirani se, ne glede na vrsto šole, kjer poučujejo, ne strinjajo, da bi učenci z motnjami v duševnem razvoju in učenci z več motnjami bili vključeni v iste razrede kot otroci značilnega razvoja; se pa anketirani v OŠ1 najbolj strinjajo, da bi morali biti gibalno ovirani učenci,