Vzgojiteljica je v jutranji krog prinesla velik papir in flomaster. Ni mogla zapisovati tako hitro kot so hiteli govoriti otroci. Ponovili so vse, kar so včeraj pripovedovali Zelenčku in dodali še nekaj novih idej. Stolpiča hitro in počasi sta bila kmalu polna.
»Kdor želi, lahko svoje ideje tudi nariše,« je vzgojiteljica pokazala na pripravljena velika lista na tleh. »Ja, bomo jutri pokazali Zelenku. To bo vesel!« je bil navdušen Vid. »Komaj čakam, da pride. Ga pogrešam. Ali bo Zelenček zmagal na tekmi?« se je oglasila Anastazija. »Če bo hiter kot miška, ima vse možnosti. Bomo jutri izvedeli,« sem odgovarjala. Več kot polovica otrok iz skupine se je razporedila okrog listov in pričela z risanjem. Zelo so se potrudili. Za Zelenčka. Nekaj otrok pa je najprej obiskalo na novo oživljeni lutkovni kotiček. Otroci so s pomočjo vzgojiteljic poiskali vse lutke, kar so jih imeli spravljene v škatlah, na policah, kotičku Dom, v kabinetu in jih razporedili po knjižnih policah v kotičku za umik. Knjige pa so prestavili drugam. Vzgojiteljica je povedala, da so otroci sami vprašali, kje so vse lutke, da bi jih radi imeli zopet v kotičku. Lutka Zelenček, nato pa še lutki miška in medved so bile močna motivacija za to idejo.
Otroci so se v lutkovnem kotičku igrali hitro in počasi. Mornar in kuhar sta se lovila. Mornar je zmagoval, ker je bil hitrejši. Kuhar je pa debel in je počasnejši. Medved je počasi copal, zajček pa hitro skakal. Dojenček je počasi koracal, mamica Manca pa je govorila: »Oh, ti moj počasko. Mamici se mudi. Te bom nesla, da bova hitreje doma. Očka naju čaka.«
Vsi otroci so risali na plakat, vzporedno se je veliko otrok igralo v lutkovnem kotičku, nekaj fantov pa se je igralo s kockami in avtomobilčki. Priredili so dirko.
Ko je Gregor narisal svoje ideje na plakat, je vstal in začel copati kot medved ter prepevati:
«Medved počasi za miško caplja, kam se je skrila, godrnja. Copa, copa, copa, copa, …«.
»Tukaj sem,« je zaklicala miška Manca izpod mize. Nekaj časa sta se sama igrala miško in medveda, nato se jima je pridružilo še nekaj otrok. Skrivali so se, lovili, copali in tekali ter plesali, potem pa vgojiteljico prosili, naj priklopi glasbo – pesmico Miška in medved. Manca je razdelila otroke na miške in medvede. Zgodilo se je, da je kakšen otrok pozabil, kaj igra:
miško ali medveda in Manca je pripomnila, da bi morali narediti mišja in medvedja ušesa.
»Sedaj nimamo časa,« je rekla Ema, »razdelimo se na fante in punce in se potem zamenjajmo.
Tako kot včeraj.« Hana je nasprotovala, saj je rekla, da bi bila rada vedno medved in ne miška. Ker se niso mogli dogovoriti, so poiskali vzgojiteljičino pomoč. Svetovala jim je, naj do jutri premislijo možne rešitve nastalega problema in o vsem povprašajo Zelenčka. Otroci so se strinjali, tudi Manca, in na povabilo vzgojiteljice Irene odhiteli v garderobo, kjer so se obuli in pripravili za sprehod.
Slika 7: »Dež« otroških asociacij.
Slika 8: Izražanje z risbo.
Slika 9: Ob risanju smo tudi peli.
ANALIZA
Danes se je prvič potrdilo, da so otroci Zelenčka sprejeli za svojega prijatelja. Pogrešali so ga, spraševali po njem, razmišljali o njegovi tekmi. Saj so bili nad njim navdušeni že prvi dan, vendar si nisem mislila, da bo Zelenček tako hitro močno prirasel otrokom k srcu.
Pri zapisovanju idej in risanju plakata na začetku niso sodelovali samo trije živahni dečki Benjamin, Rok in Gašper. Igrali so se s kockami. Ko pa je k njim pristopila, sicer zelo zadržana in mirna, Nejka ter rekla, da bo Zelenček žalosten, če ne bodo narisali svoje risbice na plakat, so brez besed odšli k plakatu. Narisali so na hitro, da so se lahko vrnili h kockam, vendar narisali pa so. Za Zelenčka, v katerega se je čustveno vživela tudi Nejka in to povedala na glas.
Lutke otroke očarajo, zato sva z vzgojiteljico pričakovali, da bodo želeli imeti svoje lutke, take, ki jih bodo sami naredili. Vendar so otroci prosili za lutke, ki so jih že poznali in s katerimi so se v vrtcu že igrali. Nihče ni omenil, da bi izdelovali lutke sami.
Zelo pa so me otroci presenetili pri spontani igri v lutkovnem kotičku. Rdeča nit je bila hitro in počasi na toliko različnih načinov, kolikor otrok se je igralo. Še celo avtomobilčki so imeli tekmo – kdo bo hitrejši (op. Zelenček je danes na tekmi).
Gregor se je doživeto vživel v medveda in copanje. Pravo veselje ga je bilo opazovati. Manca mu je kmalu sledila, nato še Lana, Hana, Ema, Neja, Vid in Adam. Igra je spontano tekla vse dokler ni Manca začela uveljavljati svojih navodil. Pričakovala sem, da se ji bodo otroci zopet podredili, pa ni bilo tako. Manca niti ni bila užaljena, saj bodo problem rešili skupaj z Zelenčkom.
NAMIG
• nikoli ne dvomim v moč lutke, le tako jo otroci pristno sprejmejo kot sebi enako,
• nastavljam situacije, da si otroci zaželijo samostojno narediti svojo lutko.