V občini Šentjur je bilo meseca avgusta in septembra 2012 saniranih 10 izbranih divjih odlagališč odpadkov (Slika 17). Odlagališča so se razlikovala po velikosti, vrsti odpadkov in po dostopnosti (Priloga 1).
Med samo sanacijo se je pokazalo, da so bile ocene o velikosti in količini odpadkov, zbrane v seznamu divjih odlagališč, za določena odlagališča močno podcenjena. Najbolj očitno razhajanje med oceno in dejanskim stanjem je bilo na lokaciji Šentjur-Kmetijska šola.
Ocenjeno je bilo, da je odlagališče veliko 40 m2. Že pri samem ogledu lokacije so ocenili, da je lokacija večja (do 200 m2), med samo sanacijo pa so na koncu očistili več kot 2000 m2 in odpeljali skoraj 150 ton odpadkov.
Sanirana so bila naslednja divja odlagališča (Slika 17):
1) Dolga Gora - bunker
Slika 17: Lokacije saniranih divjih odlagališč v občini Šentjur
Skupaj je bilo med sanacijo zbranih 300.080 kg odpadkov (Priloga B). S slike 18 je razvidno, da je bila večina odpadkov (76 %) gradbenih odpadkov, vsega skupaj 228.390 kg. Sledili so mešani komunalni odpadki (15,5 %), vsega skupaj jih je bilo 46.610 kg.
Slika 18: Sestava odpeljanih odpadkov z očiščenih lokacij 0
50.000 100.000 150.000 200.000 250.000
Mešani komunalni
odpadki
Električna in elektronska
oprema
hladilniki les gume železo azbest gradbeni odpadki
Sestava odpeljanih odpadkov z očiščenih lokacij
Odpadki [kg]
Sanirana so bila naslednja divja odlagališča:
Dolga Gora - bunker (2. razred)
To je lokacija z dvema bunkerjema, ki sta spomeniško zaščitena in se nahajata sredi gozda (Slika 19). Dostop do lokacije je bil možen samo peš, kar je še dodatno oteževalo samo sanacijo. Bunkerja sta bila zapolnjena s številnimi vrečami predvsem plastične embalaže in ostalimi odpadki. Na lokaciji je bilo odstranjenih 320 kg mešanih komunalnih odpadkov.
Slika 19: Divje odlagališče na lokaciji Dolga Gora pred in po sanaciji (vir: Kos, 2012) Marija Dobje (3. razred)
Lokacija je v gozdu, ob strugi hudournika, v strmi globini, kjer so po informacijah domačinov posamezniki zelo pogosto nelegalno odstranjevali odpadke (Slika 20). Na lokaciji so zaradi navedenega v velikih količinah ležali raznovrstni odpadki (les, hladilniki, električni aparati, gume). Z lokacije je bilo odstranjenih 14.260 kg najrazličnejših odpadkov, največ komunalnih odpadkov (9.000 kg) in lesa (2.330 kg).
Slika 20: Divje odlagališče na lokaciji Marija Dobje pred in po sanaciji (vir: Kos, 2012)
Pešnica nad Rozalijo (2. razred)
To je strma gozdna lokacija, kjer je bila sveže navožena in zasuta strma brežina, kjer se je nahajalo veliko gradbenih odpadkov (Slika 21). Na lokaciji je bilo odstranjenih 12.940 kg odpadkov, od tega 8.420 kg gradbenih odpadkov.
Slika 21: Divje odlagališče na lokaciji Pešnica nad Rozalijo pred in po sanaciji (vir: Kos, 2012)
Vrbno (3. razred)
Vrbno predstavlja lokacijo, kjer so bili odpadki razsuti po gozdu (Slika 22). Odpadke so zaradi naklona in specifike terena morali ročno zbirati na brežini hriba, od koder so jih s pomočjo mehanizacije zvlekli do ceste, kjer so jih naložili v ustrezne zbiralnike odpadkov. Na lokaciji je bilo odstranjenih 920 kg odpadkov, največ mešanih komunalnih odpadkov (770 kg).
Slika 22: Divje odlagališče na lokaciji Vrbno pred in po sanaciji (vir: Kos, 2012)
Grad Žusem (3. razred)
Gre za turistično gozdno točko, ki je zelo strma (Slika 23). Odpadki so bili razmetani po širokem delu lokacije. Zaradi zelo težko dostopne lokacije so pri sanaciji uporabili vitlo in traktor. Na lokaciji je bilo odstranjenih 5.060 kg odpadkov, največ mešanih komunalnih odpadkov (2.890 kg).
Slika 23: Divje odlagališče na lokaciji Vrbje pred in po sanaciji (vir: Kos, 2012) Košnica - Žegar (1. razred)
Lokacija je na zelo strmem, gozdnem terenu, kjer so morali delavcem zagotoviti dodatne varnostne pasove, da bi se izognili zdrsom (Slika 24). Na lokaciji je bilo odstranjenih 300 kg mešanih komunalnih odpadkov.
Slika 24: Divje odlagališče na lokaciji Košnica pred sanacijo (vir: Kos, 2012)
Šentvid pri Planini 1 (3. razred)
Lokacija se nahaja v gozdu ob neutrjeni gozdni poti (Slika 25). Rahlo strma gozdna površina s strugami manjših hudournikov je bila polna raznih odpadkov. Dostop s stroji je bil nemogoč, zato so delavci ročno zbirali odpadke v vrečke in zabojnike in jih s pomočjo vrvi ter mehanizacije odlagali na mesto najugodnejšega dostopa. Večje v zemljo zakopane odpadke so odstranili s pomočjo mehanizacije.
Slika 25: Divje odlagališče na lokaciji Šentvid pri Planini 1 pred in po sanaciji (vir: Kos, 2012)
Šentvid pri Planini 2 (3. razred)
Lokacija je v bližini lokacije B, razlika je le v večjem številu odloženih odpadkov (Slika 26).
Tudi tukaj so bili odpadki razmetani po celotni strmi lokaciji in so jih ročno zbirali in s pomočjo mehanizacije spravili do s tovornjakom dostopne točke.
Na obeh lokacijah so skupaj odstranili 4.130 kg odpadkov.
Slika 26: Divje odlagališče na lokaciji Šentvid pri Planini 2 pred in po sanaciji (vir: Kos, 2012)
Rifnik - Mrtvica Voglajne (1. razred)
Lokacija mrtvega rečnega rokava reke Voglajne je bila po obsegu največja lokacija med vsemi (Slika 27). V akciji so aktivno sodelovali predstavniki ribiške družine, gasilsko društvo in ostali. Ribiči so pazili na morebitne težave z ribami, gasilci pa na vodostaj reke Voglajne.
Delo je bilo zelo zahtevno, saj se je delalo v vodi in na zelo mehkem terenu. Na lokaciji je bilo odstranjeno 113.190 kg odpadkov, od tega 100.880 kg gradbenih odpadkov.
Slika 27: Divje odlagališče na lokaciji Rifnik med in po sanaciji (vir: Kos, 2012) Šentjur - Kmetijska šola (3. razred)
Na tej lokaciji je bila najprej predvidena sanacija okoli 200 m2površine (Slika 28). Ob košenju trave in dostopu do odloženih odpadkov se je površina predvidene sanacije povečala na 2000 m2, po količini odpadkov je ta lokacija največja med vsemi. Na lokaciji je bilo odstranjenih 148.960 kg odpadkov, od tega 117.620 kg gradbenih odpadkov.
Slika 28: Divje odlagališče na lokaciji Šentjur med in po sanaciji (vir: Kos, 2012)