Seznam aktivnosti

Dokaj zahteven in pomemben del modeliranja je postavitev aktivnosti in pripadajočih koeficientov. Večje kot je njihovo število, bolj uporaben je določen linearni program, seveda pa to nujno vodi tudi v njegovo kompleksnost (Kavčič, 1996). Ker ima pomemben delež kmetij v Sloveniji zelo pestro paleto aktivnosti, naš model ne bo možno direktno aplicirati na te kmetije. Spekter aktivnosti, ki smo jih zajeli v naš model, je glede na realno stanje v kmetijstvu, razmeroma okrnjen. Tako zajema le del aktivnosti, ki so prisotne na slovenskih kmetijskih gospodarstvih. Podatke za analizirane aktivnosti smo deloma povzeli po katalogu kalkulacij (Jerič, 2001). Primer živinorejske in poljedeljske kalkulacije je prikazan v prilogi G.

12 Poraba je že zajeta v živinorejskih aktivnostih, kjer se krma upošteva kot variabilni strošek.

13 V primeru, da kmetija krmo prideluje doma, moramo nabavno vrednost zmanjšati za pripadajoč del variabilnih stroškov, v primeru, da na kmetiji ne pridelujemo te krme, pa se za koeficient upošteva negativna nabavna vrednost.

Aktivnosti, ki smo jih vključili v model, lahko v grobem razdelimo v štiri skupine:

1) V prvo skupino sodijo živinorejske aktivnosti, ki jih nadalje lahko razdelimo na različne načine reje govedi in drobnice.

2) Druga skupina aktivnosti zajema različne načine pridelovanja krme na travnih in pašnih površinah.

3) Dokaj pomemben del modela predstavlja tretja skupina, ki vključuje aktivnosti poljedelstva. Zajete so aktivnosti, ki se izvajajo na njivskih površinah. Njihov glavni namen je pokrivanje potreb živali po krmi in le manjši del je namenjen tržni pridelavi poljščin.

4) V zadnjo skupino pa lahko zajamemo vse aktivnosti, ki se tičejo nabave, najema, prodaje in transferjev na kmetijskem gospodarstvu. Ta skupina je najbolj pestra, saj lahko rečemo, da vključuje aktivnosti, ki dopolnjujejo na različnih nivojih aktivnosti iz prvih treh skupin.

Pri definiranju aktivnosti je pomembno, da dobro določimo enote merjenja in tako dobljeni rezultat laže interpretiramo. Povsem preprosto je pri živalih, kjer je enota merjena žival.

Podobno je pri aktivnostih, ki vključujejo kmetovanje na obdelovalnih površinah, kjer je osnovna enota površina (ha). Nekoliko bolj moramo biti pozorni pri mineralnih gnojilih, krmilih, mineralno vitaminskih mešanicah ipd. pri katerih uporabljamo različne enote (kilogram, sto kilogramov ali tona).

Za nekoliko boljše približanje modela realnemu stanju kmetije smo se odločili, da posamezne dejavnosti razčlenimo glede na možne oblike tehnologij kot tudi glede na različne pridelke, ki jih z njimi dosegamo. Nadalje smo nekatere aktivnosti razdelili na prodajo in proizvodnjo. To smo storili pri pridelavi poljščin in mrvi, medtem ko živinorejske aktivnosti v kalkulacijah poleg prireje zajemajo tudi prodajo. Te karakteristike kmetije določimo na zbirnem listu vhodnih podatkov. Ker se na posamezni kmetiji navadno ne pojavlja večje število različnih tehnologij pridelave oziroma prireje za vsebinsko gledane posamične aktivnosti, smo se odločili, da se v model naenkrat lahko vključi le ena izmed možnih tehnologij in intenzivnosti. Tako model ne omogoča iskanja optimalne tehnologije oziroma intenzivnosti znotraj posamezne aktivnosti.

Različna intenzivnost se poleg razlik v količini pridelka in zanj potrebnih vhodnih virov, odraža predvsem v različnih stroških in prihodkih pridelave odnosno prireje. Z drugimi besedami lahko rečemo, da se spreminja pokritje aktivnosti. Pri tehnologijah, kjer imamo opraviti z različnimi stopnjami intenzivnosti, smo kljub temu da gre za različne funkcijske odnose med vhodnimi in izhodnimi podatki, krivuljo razdelili na razrede. S tem smo

bistveno poenostavili bazo vhodnih podatkov, hkrati pa se nam nekoliko poveča napaka dobljene rešitve. V model se vključi tisto stopnjo intenzivnosti, ki jo kmetija navadno dosega oziroma bi jo predvidoma dosegla, če bi se preusmerila v to dejavnost.

ŽIVINOREJSKE AKTIVNOSTI

Pri živinoreji smo se omejili na rejo govedi in drobnice. Za ti dve panogi smo se odločili, ker pri njih pričakujemo največje spremembe po reformi SKP (Rednak in sod., 2004a).

Osredotočili smo se na mlečno in mesno prirejo. Reje plemenskih živali za obnovo črede nismo zajeli v posameznih ločenih aktivnostih. Pri pripravi kalkulacije smo upoštevali le stroške, ki nastanejo pri vzreji oziroma pri nakupu plemenskih živali za obnovo osnovne črede.

Znotraj posameznih živinorejskih aktivnosti lahko spreminjamo sistem reje, glede na to ali imamo sistem na gnojevko ali gnoj in gnojnico. Seveda s tem bistveno vplivamo na količine posameznih hranil v gnoju. Osredotočili smo se na dušik, fosfor in kalij. Spremeni se tudi število potrebnih delovnih ur v hlevu. Katerega od prej omenjenih sistemov ima kmetija, je seveda odvisno predvsem od ureditve hleva. Najpogostejše ureditve v Sloveniji so vezana reja, prosta reja in sistem reje na globoki nastil. Sistem s katerim kmetija razpolaga, se v modelu odraža predvsem v številu potrebnih delovnih ur, ki jih določimo že v vhodnih podatkih.

Pri prireji kravjega in ovčjega mleka so stroški, še bolj pa prihodki, močno odvisni od količine prirejenega mleka. Ker so med načini reje v Sloveniji zelo velike razlike, smo se odločili, da v model vključimo možnost spreminjanja količine prirejenega mleka v laktaciji živali. Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na število potrebnih delovnih ur, je tudi sistem molže, s katerim razpolaga kmetija (molzni vrč z eno, dvema molznima enotama, mlekovod, molzišče).

Izmed govedorejskih panog smo v modelu zajeli kalkulacije za:

− krave molznice,

− krave dojilje,

− pitance in

− pitana teleta.

V zadnjem obdobju je predvsem na območjih s težjimi pogoji za obdelovanje govedoreji komplementarna reja drobnice, bodisi da gre za prirejo mesa, bodisi prirejo mleka. Zato smo v model vključili tudi:

− ovce za prirejo mesa in

− ovce za prirejo mleka.

Pri vseh sistemih reje razen pri pitanju telet smo predvideli različne tehnologije (podrobnejši opis je v prilogi B 1.1). Dokaj pestra pokrajinska struktura Slovenije ponuja različne možnosti za živinorejske panoge. Te pa močno vplivajo na možne oziroma prikladnejše načine izkoriščanja obdelovalnih površin in posledično tudi na izbiro ustrezne pasme. Z drugimi besedami lahko rečemo, da je bistvena razlika med posameznimi tehnologijami predvsem v pasemski strukturi črede, kar se odrazi v različni prireji in v krmnem obroku iz voluminozne krme.

AKTIVNOSTI PRIDELAVE KRME NA TRAVNIH POVRŠINAH

Travnate površine predstavljajo najpomembnejši vir kakovostne voluminozne krme za živali, bodisi da pridelek popasemo ali pokosimo. V Sloveniji se srečujemo z različnimi načini izkoriščanja in konzerviranja zelinja, ki dajo različne hranilne vrednosti krme. Glede na vrsto in kategorijo živali potrebujemo različne oblike voluminozne krme. Z aktivnostmi smo poizkušali zajeti glavne oblike spravila, ki se pojavljajo v Sloveniji. Glede na način spravila jih lahko razdelimo v štiri glavne skupine:

− sušenje mrve,

− siliranje zelinja,

− košnja prilasti in

− paša.

Ker je slovenska pokrajina izrazito razgibana, se v skladu s tem tudi načini konzerviranja krme znotraj posamezne skupine močno razlikujejo, predvsem gledano s stališča potrebe po delovni sili in možnosti strojne obdelave površin. Tako smo v modelu zajeli tudi pridelavo mrve na strmih oziroma grbinastih travnikih. Pri slednjih smo predpostavili največ do dve košnji ter posledično tudi manjše letne pridelke. Pri ostalih aktivnostih pa smo omogočili izbiro med različnim številom košenj oziroma neposredno letno količino pridelka na hektar površine. Ker model ne vsebuje časovne dimenzije, nismo upoštevali, kdaj izvajamo posamezno košnjo in posledično tudi ne razlik v kakovosti pridelkov.

Ponavadi se na eni površini med letom dopolnjujejo in izmenjujejo posamezni načini

izkoriščanja travnih površin. Takšne kombinacije rešitev pa model zaradi že omenjene časovne naravnanosti posameznih aktivnosti ne predvideva. Dobljeno rešitev lahko interpretiramo sicer tudi na tak način. Dodatno smo posamezne načine konzerviranja in aktivnosti razčlenili v skladu z možnimi oblikami podpor iz naslova SKOP ukrepov (podrobnejši opis je v prilogi B 1.2).

AKTIVNOSTI PRIDELAVE KRME IN ŽIT NA NJIVSKIH POVRŠINAH

Do sedaj smo opisali vključene aktivnosti, ki zajemajo različne oblike izkoriščanja travnih površin. Skoraj vsaka kmetija pa razpolaga tudi z njivskimi površinami, na katerih lahko prideluje krmo za živali oziroma poljščine (predvsem žita), namenjene za prodajo. Ker je naš model bolj živinorejsko naravnan, smo v modelu predvideli le štiri možne kulture.

Poleg pšenice smo se osredotočili na tiste, ki jih potrebujemo za popolno sestavo krmnih obrokov. Poleg tega smo poizkušali izbrati takšne, da bo možno zadostiti preprostemu kolobarju. Vključili smo:

− koruzo,

− pšenico,

− ječmen in

− travno deteljno mešanico.

Pri prvih treh smo predvideli tudi možnost dopolnitve s krmnim dosevkom. Tako njiva ne ostane prazna v času, ko na njej ni glavnega posevka. Za ta namen se v Sloveniji najpogosteje uporablja mnogocvetna ljuljka (Korošec, 1989), zato smo jo upoštevali v kalkulacijah. Pri pšenici in ječmenu smo zaradi kratke rastne dobe upoštevali, da se prva košnja mnogocvetne ljuljke lahko opravi že jeseni. Pri koruzi pa se zaradi poznega spravila lahko prvi pridelek krmnega dosevka pokosi šele spomladi naslednje leto. Pri vseh aktivnostih lahko izbiramo med različnimi hektarskimi pridelki, ki jih dosega kmetija (podrobnejši opis v prilogi 1.3).

AKTIVNOSTI PRODAJE IN NABAVE

Ponavadi z doma pridelano krmo ne moremo povsem zadostiti krmnemu obroku živali in smo zato prisiljeni, da manjkajoča hranila dokupimo. Pri modeliranju smo upoštevali tista hranila, ki jih zajemajo posamezne kalkulacije, povzete po katalogu kalkulacij (Jerič, 2001).

Poleg tega na kmetiji pridelamo številne pridelke, ki jih lahko prodamo. Kot smo že omenili, je naš model zasnovan predvsem na živinorejskih aktivnostih in ne predpostavlja

tržno usmerjene poljedeljske kmetije. Večina pridelkov se tako porabi v proizvodnem ciklu. Ob morebitnih viških smo predpostavili, da kmetija lahko proda koruzno zrnje, pšenico, ječmen in mrvo. Za vso živinorejsko prirejo smo predpostavili, da ni omejitev trga (z izjemo kvote za mleko) in da se vse prirejene dobrine lahko proda. Poleg teh so v to skupino aktivnosti zajete tudi (podrobnejši opis v prilogi B 1.4):

− nabava mineralnih hranil (N, P, K, Ca),

− najem plačane delovne sile,

− najem njivskih in travnih površin,

− nabava in prodaja mlečne kvote,

− nabava in prodaja premijskih pravic za dojilje in

− nabava in prodaja premijskih pravic za ovce.