II. EMPIRIČNI DEL
7. SKLEP
Zaključimo, SNO pristop - dokaj neodvisno od ravni motenosti in starosti oseb z ZTT motnjo v duševnem razvoju - pozitivno vpliva na funkcioniranje imenovanih oseb. S selektivno ponudbo senzorne stimulacije SNO pristop omogoča osebam z ZTT motnjo v duševnem razvoju doživljanje in čutenje psiho-fizične sproščenosti in s tem odpravljanje ali zmanjševanje pojavljanja neprilagojenih oblik vedenja. Na enak način SNO pristop omogoča pri osebah z ZTT motnjo v duševnem razvoju bolj kakovostno senzorno procesiranje in s tem spodbuja procese senzomotoričnega učenja. Na ta način SNO pristop omogoča osebam z ZTT motnjo v duševnem razvoju hitrejše in enostavneješe osvajanje navad, spretnosti in znanj, ki jim povečujejo kakovost njihovega življenja.
SNO pristop, zaradi pozitivnih učinkov na funkcioniranje oseb z ZTT motnjo lahko opredelimo kot učinkovit izobraževalno – terapevtski pristop zanje.
LITERATURA
1. AAIDD – American Association on Intellectual and Developmental Disabilities.
Pridobljeno 16.5. 2016 s svetovnega spleta:
https://aaidd.org/intellectual-disability/definition
2. Ashby, M., Lindsay, R.W., Pitcaithly, Broxholme, S., Geelen, N. (1995). Snoezelen:
Its Effects on Concentration and Responsiveness in People with Profound Multiple Handicaps. Pridobljeno 15.1. 2016 s svetovnega spleta:
http://bjo.sagepub.com/content/58/7/303.abstract
3. Ayres, J. (2005). Sensory Integration and the Child. Los Angeles: Western Psychological Servies.
4. Batistič Zorec, M. (2000). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
5. Bezjak, M. (2003). Nezaželene obike vedenja pri otrocih s težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
6. Biondić, I. (1993). Integrativna pedagogija. Odgoj djece s posebnim potrebama.
Zagreb: Školske novine.
7. Bartenieff, I., Lewis, D. (1990). Body Movement: Coping with the Environment.
New York: Gordon and Breach Science Publishers.
8. Bon, J. (2015). Etiologija in klinična slika duševne manjrazvitosti pri otrocih.
Pridobljeno 10.12. 2015 s svetovnega spleta:
https://www.researchgate.net/publication/264839132_Etiologija_in_klinina_slika_
duevne_manjrazvitosti_pri_otrocih_Etiology_and_clinical_features_of_mental_
retardation_in_children
9. Bužan, V. (2009). Psihosocialni razvoj odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju.
Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
10. Cerar, M. (2002). Celovit pristop v procesu vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. V Modeli poučevanja in učenja (79 - 84). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
11. Cesar, J. (1998). Snoezelen – nič prepovedanega, nič zahtevanega. Delovna terapija in kvaliteta življenja, 136-139.
12. Cuvo, J.A., May, M.E., Post, T.M. (2001). Effects of living room, Snoezelen room, and outdoor activities on stereotypic behavior and engagement by adults with profound mental retardation. Pridobljeno 20.1. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0891422201000671 13. Čagran, B. (2004). Univariatna in multivariatna analiza podatkov. Maribor:
Pedagoška fakulteta.
14. Došen, A. (1993). Mental health and Mental illness in persons with retardation:
What we are talking about? V Mental health aspects of mental retardation: progress in assessment and treatment, Chepter I. (3-15).New York: Lexington Books.
15. DSM-5. (2013). Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (DSM-5).
American Psychiatric Association. Pridobljeno 1.3. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.psychiatry.org/psychiatrists/practice/dsm/dsm-5
16. Đorđević, D. (1982). Psihologija mentalno zaostalih lica. Gornji Milanovac:
Dečje novine.
17. Fava, L., Strauss, K. (2010). Multi-sensory rooms: Comparing effects of the Snoezelen and the Stimulus Preference environment on the behavioral of adults with profound mental retardation. Research in Developmental Disabilities. Vol. 31, 160-171.
18. Feregotto, F. (2010). Snoezelen – multisenzorična soba – multimedijski pripomoček za komunikacijo oseb s posebnimi potrebami. Diplomsko delo, Maribor: Višja strokovna šola Academia Maribor.
19. FLAGHOUSE, (2016). Snoezelen MSE. Pridobljeno 29.2. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.flaghouse.com
20. Frostig, M. (1989). Gibalna vzgoja. Nove poti specialne pedagogike. Ljubljana:
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
21. Greenspan, S. (2003). Dijete s posebnim potrebama. Donji Vukojevac: Ostvarenje.
22. Grubešič, S. (2014). Posebni program vzgoje in izobraževanja. Ljubljana,
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 3.3. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/posebne_
potrebe/programi/posebni_program/Posebni_program_vzgoje_in_izob.pdf 23. Grubešič, S. (2006). Razvijanje ustvarjalnosti učencev z zmernimi motnjami v
duševnem razvoju z metodo ustvarjalnega giba in plesa. Defektologica Slovenica, 14 (3), 75-83.
24. Haggar, E. L., Hutchinson, R. (1994). The development and evaluation of a snoezelen leisure. V Sensations&Disability (str.18-48). United Kingdom: Rompa 25. Haggar, E. L., Hutchinson, R. (1991). Snoezelen: an approach to provision of leisure
resource for people with profound and multiple handicaps. Pridobljeno 22. 1. 2016 s svetovnega spleta:
http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1468-3156.1991.tb00620.x/abstract 26. Horvat, L., Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: DZS
27. Hulsegge, J., Verheul, A. (1987). Snoezelen another world. A practical book of sensory experience enviroments for mantally handicapped. England: Rompa 28. Hutchinson, R. (1994). Sensory environments and experiances. V
Sensations&Disability (str.196-212). United Kingdom: Rompa
29. ISNA – mse.org. (2016). Definition of snoezelen. Pridobljeno 20.1. 2016 s
30. ekovec Vrhovšek, M. (1997). Snoezelen – čarobni svet. Zagotavljanje kakovosti v fizioterapiji, 157-158.
31. Jereb, E. (2016). Temeljni pojmi pedagogike in andragogike. Pridobljeno 6.6. 2016 s svetovnega spleta:
https://www.google.si/?gws_rd=ssl#q=temeljna+znanja+iz+pedagogike
32. Kewin, J. (1994). Snoezelen – the reasons and the method. V Sensations&Disability (str.6 -17). United Kingdom: Rompa.
33. Korelc, S., Groleger Sršen, K. (2013). Motnje senzorne integracije in možnosti terapevtske obravnave. Rehabilitacija, XII, (št.2), 83-90.
34. Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja rasežnost pouka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
35. Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra – gib – ustvarjanje – učenje. Novo mesto:
Pedagoška obzorja.
36. Kroflič, B. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
37. Kwok, HWM., To, YF., Sung, HF. (2003). The application of multisensory Snoezelen room for people with learning disabilities – Hong Kong experience.
(2003). Pridobljeno 20.1. 2016 s svetovnega spleta:
https://scholar.google.si/scholar?start=30&q=snoezelen&hl=sl&as_sdt=0,5
38. Lačen, M. (2001). Odraslost osebe z motnjami v duševnem razvoju. Ljubljana: Zveza Sožitje 39. Lebarič, N. (1984). Učljivost predšolskih otrok z motnjami v razvoju. Ljubljana:
Pedagoški inštitut.
40. Levandovski, D., Bratković, D. (1997). Program rehabilitacije putem pokreta.
Zagreb: Fakultet za defektologijo.
41. Levandovski, D., Teodorović, B., Mišić, D. (1996). Igre za odrasle osobe s
42. Likovnik, V. (1996). Ustvarjanje z gibanjem v vgojno-izobraževalnem in terapevtskem delu z osebami z zmerno motnjo v duševnem razvoju in drugimi dodatnimi motnjami.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
43. Logaj, V. (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primankljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 1.3. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.zrss.si/pdf/Kriteriji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf 44. Lotan, M., Gold, C. (2009). Meta-analysis of the effectiveness of individual
intervention in controlled multisensory environment (Snoezelen) for individuals with intellectual disability. Pridobljeno 20.1. s svetovnega spleta:
http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13668250903080106 45. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS
46. Matson, J.L., Bamburg, J.W., Smalls, Y. (2004). An analysis of Snoezelen equipment to reinforce persons with severe or profound mental retardation. Pridobljeno 20.1. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0891422203000957 47. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodstvenih zdravstvenih problemov
za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). (2013).
Pregledni seznam bolezni. Ljubljana, Inštitut za varovanje zdravja.
(Pridobljeno 1.3. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ks_mkb10-am-v6_v02_splet.pdf) ! 48. Mental Retardation. Definition, Clasification, and Systems of Supports
(9th Edition). (1992). Washington, American Association on Mental Retardation.
49. Mertens, K. (2008). Snoezelen – in action. Germany, Basel: SolArgent Media AG.
50. Miller, L.J., Anzalone, M.E., Lane, S.J., Cermak, S.A., Osten, E.T. (March/April 2007). Concept Evolution in Sensory Integration: A Proposed Nosology for Diagnosis. The American Journal of Occupational Therapy, Vol. 61, 135-140.
51. Miller, L.J. (2006). Sensational Kids. New York: Penguin Group
52. Mount, H., Cavet, J. (1995). Multi- sensory environments an exploration of their potential for young people with profound and multiple learning difficulties.
Pridobljeno 20.1. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.readcube.com/articles/10.1111%2Fj.1467-8578.1995.tb01322.x?r3_
referer=wol&tracking_action=preview_click&show_checkout=1&purchase_
referrer=onlinelibrary.wiley.com
53. Novljan, E., Jelenc, D. (2002). Odraslost osebe z motnjami v duševnem razvoju.
Ljubljana: Zveza Sožitje.
54. ORTO SANA, (2016). Snoezelen. Pridobljeno 29.2. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.ortosana.si/si/
55. Ouvry, C. (1987). Educating children with profound handicaps. London: British Institute of Mental Handicap.
56. Pagliano, P. (2012). The Multisensory Handbook. New York, Routledge
57. Pašić, M. (2003). Fiziologija nervnog sistema. Beograd: Centar za primenjenu psihologiju.
58. Piaget, J., Inhelder, B. (1982). Intelektualni razvoj deteta. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
59. Pierangelo, R., Giuliani, G. (2007). EDM. The Educator’s Diagnostic Manual of Disabilities and Disorders. San Francisco, Josey-Bass (109-152).
60. Povše, M. (2012). Senzorična stimulacija v procesu ponovnega učenja gibanja pri odraslih po poškodbi možganov. Rehabilitacija, XI (Suppl. 1), 103-110.
61. PSIHOLOGIJA (2016). Pridobljeno 6.6. 2016 s svetovnega spleta:
http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2001/programi/gimnazija/gimnazija/
62. Pšunder, M. (1999). Pedagogika. Pridobljeno 6.6. 2016 s svetovnega spleta:
https://www.google.si/?gwsrd=ssl#q=matija+Frohlich+pedagogika+Majda+pšunder 63. Radojičić, B. (1989). Bolesti nervnog sistema. Beograd – Zagreb: Medicinska knjiga 64. Resnik, V. (2002). Neprilagojene oblike vedenja pri osebah s težjo in najtežjo
motnjo v duševnem razvoju. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
65. ROMPA, (2016). What is a Snoezelen sensory room. Pridobljeno 29.2. 2016 s svetovnega spleta: https://www.rompa.com
66. Rosić, M. (1998). Kvaliteta života i njezin utjecaj na pojavnost nepoželjnih oblika ponašanja u osoba s težom i teškom mentalnom retardacijom. Magistarski rad, Zagreb: Sveučilište u Zagrebu, Fakultet za defektlogijo.
67. Roth, G. (2004). Potovanje do ekstaze. Ljubljana: Ara.
68. Roth, G. (1997). Sweat your Prayers. Dublin: Newleaf.
69. Shaft.R.C., Davies, P.I. (2010). Evolution of sensory integration frame of reference.
Pridobljeno 19.1. 2016 s svetovnega spleta: http://jdc.jefferson.edu/cgi/viewcontent.
cgi?article=1026&context=otfp&sei-redir=1&referer=https%3A%2F%2Fscholar.
google.si%2F%3Fscholar%3Fstart%3D240%26q%3Dsensory%2Bprocessing%
2Bdisorder%26hl%3Dsl%2as_sdt%D0%2C5%26as_vis%3D1#search=%22sensory
%20processing%20disorder%22
70. Shalita, B.T, Vatine, J.J., Parush, S. (2016). Sensory modulation disorder: a risk factor for participation in daily life activities. Pridobljeno 19.1. 2016 s svetovnega spleta: http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/j.1469-8749.2008.03095.x/epdf 71. Shapiro, M., Parush, S., Green, M. Roth, D. (1997). The efficacy of the snoezelen
in the management of childre with mental retardation who exhibit maladaptive behaviours. The British Jornual of Developmental Disabilities, 43 (85), 140-155.
72. Stanton Jones, K. (1992). An introduction to dance movement therapy in psychiatry. London: Routledge.
73. Stock Kranowitz, C. (2005). The Out-of-Sync Child. New York: Penguin Group 74. Škrinjar, J., Teodorović, B. (1997). Modifikacija ponašanja u radu s osobama s
većim teškoćama u učenju. Zagreb: Fakultet za defektologiju i Hrvatsko društvo defektologa.
75. Štrucl, M. (2016). Fiziologija živčevja – senzorični sistemi. Pridobljeno 19.1. 2016 s svetovnega spleta: http://www.mf-fizio.si/strucl/sensor.htm
76. Štrucl, M. (2012). Nevrofiziološke osnove zaznavnih in prepoznavnih sposobnosti.
Rehabilitacija, XI (Suppl. 1), 4-7.
77. Thomas, L. (2014). Making Snoezelen technology accessible to all:supporting healthy lifestyles in a supportive and interactive community. V Every Multisensory Environments, Wellness Technology and Snoezelen (str.135). Finland, Hameenlinna:
HAMK University of Applied Sciences and authors.
78. Tomić, A. (2000). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.
79. Uradni list Republike Slovenije (2011). Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ljubljana, št. 58 80. Uradni list Republike Slovenije (2013). Pravilnik o organizaciji in načinu dela
komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ljubljana, št. 88
81. Uranjek, A. (1995). Sprostitvene igre za vrtec in šolo. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
82. Verheul, A. (2014). The snoezelen – Multisensory approach in 24h Dementia care.
83. Verheul, A. (2014). Snoezelen – “nothing has to be done, everything is allowed”. V Every Multisensory Environments, Wellness Technology andSnoezelen.(str. 26-44).
Finland, Hameenlinna: HAMK University of Applied Sciences and authors.
84. Verheul, A. (2007). Snoezelen materials homemade. Netherland: Ad Verheul.
85. Vršnik Perše, T. (2009). Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana:
Pedagoški inštitut. Pridobljeno 6.5. 2016 s svetovnega spleta:
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba/ZnanstvenaPorocila/05_09_
izobrazevanje_otrok_s_posebnimi_potrebami.pdf
86. Warden, D. (2001). Spodbujanje socialnega vedenja. Ljubjana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
87. Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy
88. Žgur, E. (2013). Izobraževanje in usposabljanje oseb s težjimi motnjami v duševnem razvoju v luči nove zakonodaje. Defektologica Slovenica, 21(2), 63-73.
KAZALO TABEL
Tabela 1: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) ocenjevalcev
glede na starost ...40 Tabela 2: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) ocenjevalcev glede na delovno dobo ...41 Tabela 3: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) ocenjevalcev glede na poklic ...41 Tabela 4: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) ocenjevalcev
glede naspol ...41 Tabela 5: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) ocenjevanih
glede na spol ...42 Tabela 6: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) ocenjevanih
glede na starost ...42 Tabela 7: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) ocenjevanih
glede na raven motnje v duševnem razvoju ...42 Tabela 8: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) ocenjevanih
glede na stopnjo izrazitih težav na področju gibanja, vida, sluha,
govora in vedenja. ...43 Tabela 9: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) anketiranih
glede na poklic ...43 Tabela 10: Absolutne frekvence (f) in odstotne frekvence (f %) anketiranih
glede na leta delovnih izkušenj ...44 Tabela 11: Izid analize variance ponavljajočih merjenj (RMA) za skupni rezultat treh meritev dihanja pred SNO, med SNO in po SNO. ...50 Tabela 12: Izid Bonferroni preizkusa razlik med pari faz za dihanje ...50 Tabela 13: Izid analize variance ponavljajočih merjenj (RMA) za skupni
rezultat treh meritev stopnje gibanja, pred SNO, med SNO in po SNO. ...51 Tabela 14: Izid Bonferroni preizkusa razlik med pari faz za stopnjo gibanja ...51 Tabela 15: Izid analize variance ponavljajočih merjenj (RMA) za skupni
rezultat treh meritev vokalizacije pred SNO, med SNO in po SNO. ...52 Tabela 16: Izid Bonferroni preizkusa razlik med pari faz za vokalizacijo ...52
Tabela 18: Izid Bonferroni preizkusa razlik med pari faz za gestikulacijo ...53 Tabela 19: Izid analize variance ponavljajočih merjenj (RMA) za skupni
rezultat treh meritev verbalizacije pred SNO, med SNO in po SNO....54 Tabela 20: Izid Bonferroni preizkusa razlik med pari faz za verbalizacijo ...54 Tabela 21: Izid analize variance ponavljajočih merjenj (RMA) za skupni
rezultat treh meritev ravni komunikacije s spremljevalcem, pred SNO,
med SNO in po SNO. ...55 Tabela 22: Izid Bonferroni preizkusa razlik med pari faz za raven
komunikacije s spremljevalcem ...55 Tabela 23: Izid analize variance ponavljajočih merjenj (RMA) za skupni
rezultat treh meritev pogostosti pojavljanja avtoagresivnega, agresivnega in
destruktivnega vedenja, pred SNO, med SNO in po SNO ...56 Tabela 24: Izid Bonferroni preizkusa razlik med pari faz za pogostost
pojavljanja avtoagresivnega, agresivnega in destruktivnega vedenja ...56 Tabela 25: Izid analize variance ponavljajočih merjenj (RMA) za skupni
rezultat treh meritev pogostosti pojavljanja eksplozivnega, impulzivnega in
hiperkinetičnega vedenja pred SNO, med SNO in po SNO ...57 Tabela 26: Izid Bonferroni preizkusa razlik med pari faz za pogostost
pojavljanja eksplozivnega, impulzivnega in hiperkinetičnega vedenja ...57 Tabela 27: Izid analize variance ponavljajočih merjenj (RMA) za skupni
rezultat treh meritev pogostosti pojavljanja stereotipnega in
samostimulacijskegavedenja pred SNO, med SNO in po SNO ...58 Tabela 28: Izid Bonferroni preizkusa razlik med pari faz za pogostost
pojavljanja stereotipnega in samostimulacijskega vedenja ...58 Tabela 29: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev pri dihanju pred SNO, med SNO in po SNO glede na raven
motnje v duševnem razvoju ...59 Tabela 30: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritevpri stopnji gibanja pred SNO, med SNO in po SNO glede na raven
motnje v duševnem razvoju ...60 Tabela 31: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v pogostosti pojavljanja vokalizacije pred SNO, med SNO in
po SNO glede na raven motnje v duševnem razvoju ...61 Tabela 32: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
Tabela 33:Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh meritev v pogostosti pojavljanja verbalizacije pred SNO, med SNO in po SNO glede na raven motnje v duševnem razvoju ...63 Tabela 34: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v ravni komunikacije s spremljevalcem, pred SNO, med SNO in
po SNO glede na raven motnje v duševnem razvoju ...64 Tabela 35: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v pogostosti pojavljanja avtoagresivnega, agresivnega in
destruktivnega vedenja, pred SNO, med SNO in po SNO glede na raven
motnje v duševnem razvoju ...65 Tabela 36: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v pogostosti pojavljanja eksplozivnega, impulzivnega in hiperkinetičnega vedenja, pred SNO, med SNO in po SNO glede na raven motnje
v duševnem razvoju ...66 Tabela 37: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v pogostosti pojavljanja stereotipnega in samostimulacijskega vedenja, pred SNO, med SNO in po SNO glede na raven motnje
v duševnem razvoju ...67 Tabela 38: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev pri dihanju pred SNO, med SNO in po SNO glede na starost oseb
z ZTT motnjo v duševnem razvoju ...68 Tabela 39: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v stopnji gibanja pred SNO, med SNO in po SNO glede na starost
oseb z ZTT motnjo v duševnem razvoju ...69 Tabela 40: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v pogostosti pojavljanja vokalizacije pred SNO, med SNO in
po SNO glede na starost oseb z ZTT motnjo v duševnem razvoju ...70 Tabela 41: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v pogostosti pojavljanja gestikulacije pred SNO, med SNO in
po SNO glede na starost oseb z ZTT motnjo v duševnem razvoju ...71 Tabela 42: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v pogostosti pojavljanja verbalizacije pred SNO, med SNO in
po SNO glede na starost oseb z ZTT motnjo v duševnem razvoju ...72 Tabela 43: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v ravni komunikacije s spremljevalcem pred SNO, med SNO
Tabela 44: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh meritev v pogostosti pojavljanja avtoagresivnega, agresivnega in destruktivnega vedenja pred SNO, med SNO in po SNO glede na starost oseb z ZTT motnjo v
duševnem razvoju ...74 Tabela 45: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu treh
meritev v pogostosti pojavljanja eksplozivnega, impulzivnega in hiperkinetičnega vedenja, pred SNO, med SNO in po SNO glede na starost oseb z ZTT motnjo v
duševnem razvoju ...75 Tabela 46: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu
treh meritev v pogostosti pojavljanja stereotipnega in samostimulacijskega vedenja, pred SNO, med SNO in po SNO glede na starost oseb z ZTT motnjo v
duševnem razvoju ...76 Tabela 47: Ranžirna vrsta trditev po aritmetičnih sredinah () ...77 Tabela 48: Izid Kruskal – Wallisovega preizkusa razlik v soglašanju s
posameznimitrditvami glede na delovno dobo ...79 Tabela 49: Osnovna deskriptivna statistika skupnega rezultata na
ocenjevalni lestvici 2 ...80 Tabela 50: Izid analize variance preverjanja razlik v skupnem rezultatu na ocenjevalni lestvici 2 glede na delovno dobo ...81
PRILOGA 1
PRILOGA 1“VPLIV SNOEZELEN PRISTOPA NA OSEBE Z ZMERNO, TEŽJO IN TEŽKO MOTNJO
V DUŠEVNEM RAZVOJU”
Sem študentka podiplomskega študija Specialno – rehabilitacijske pedagogike in se v magistrskem delu ukvarjam z ugotavljanjem vpliva snoezelen pristopa na osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnemrazvoju.
Pred vami je ocenjevalna lista, ki bi mi z vašo ocenitvijo omogoila ugotoviti
predhodno zapisane vplive oziroma uinke. Ocenjevanje bi izvedli tri –krat, v mesecu oktobru 2015, decembru 2015 in marcu 2016.
S križcem (X) bi pri vsakem ocenjevanju zabeležili, kaj od navedenga je prisotno pri ocenjevanji osebi, pred, med in po snoezelen obravanavi. Ocenjevanje vam bo vzelo zgolj 5 minut vašega asa za vsako ocenitev.
Zaradi pridobitve vpogleda v vzorec ocenjvalcev in ocenjevanih oseb je na zaetku ocenjevalne liste potrebno zapisati doloene podatke. Podatki so zaupni in bodo uporabljeni zgolj za pripravo te magistrske naloge.
Vaše sodelovanje je kljuno za raziskavo navedenega pojava, zato se vam za pripravljenost že v naprej najlepše zahvaljujem.
Za vsa morebitna vprašanja v zvezi z ocenjevanjem sem vedno na voljo:
Vesna Likovnik Gorjup
Tel. 051 686 699, Mail: vesna.likovnik@triera.net
107 PODATKI O OCENJEVALCU – OCENJEVALKI / Obkrožite pravilno trditev!
VAŠA STAROST
VAŠE DELOVNE IZKUŠNJE V SNOEZELEN PROSTORIH
1. specialno – rehabilitacijski pedagog 2. fizioterapevt
3. delovni terapevt 4. psiholog
PODATKI O OCENJEVANI OSEBI(vpiše jih ocenjevalec /ka, tako, da obkroži ustrezno trditev) SPOL OCENJEVANE-GA Obkrožite raven delovanja ocenjevane osebe:
1. zmerna motnja v duševnem razvoju 2. težja motnja v duševnem razvoju 3. težka motnja v duševnem razvoju
Obkrožite na katerih področjih ima ocenjevan/a izrazite težave z ustrezno stopnjo (0 – nima težav, 1 – majhne težave, 2 – srednje težave, 3 – velike težave):
6. drugo __________________________________________________________ (izpolnite)
Prvo ocenjevanje, datum:
“OCENJEVANJE VPLIVA SNOEZELEN PRISTOPA NA OSEBE Z ZMERNO, TEŽJO IN TEŽKO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU”
FIZIOLOŠO - PSIHOLOŠKO – SOCIALEN ODGOVOR PRED SNO MED SNO PO SNO
iniciativno na senzorno stimulacijo spontano
RAVEN KOMUNIKACIJE VOKALIZACIJA - oglašanje s glasovi ne ali malo prisotna prisotna zmerno prisotna
močno prisotna
GESTIKULACIJA - uporaba kretenj ne ali malo prisotna prisotna zmerno prisotna
močno prisotna
VERBALIZACIJA - uporaba verbalnega govora ne ali malo prisotna prisotna
zmerno prisotna močno prisotna
RAVEN KOMUNIKACIJE S SPREMJEVALCEM REAKCIJA (se odziva na spemljevalčevo pobudo) INTERAKCIJA (sodeluje v komunikaciji)
INICIATIVA (daje pobudo za komunikacijo) VEDENJE
AVTOAGRESIVNO, AGRESIVNO, DESTRUKTIVNO močno prisotno
zmerno prisotno malo ali ne prisotno
EKSPLOZIVNO, IMPULZIVNO, HIPERKINETIČNO VEDENJE
močno prisotno zmerno prisotno malo ali ne prisotno
STEREOTIPNO IN SAMOSTIMULACIJSKO VEDENJE močno prisotno
zmerno prisotno malo ali ne prisotno
S križcem (X) zabeležite prisotnost stanja pred, med in po snoezelen obravnavi.
Drugo ocenjevanje, datum:
“OCENJEVANJE VPLIVA SNOEZELEN PRISTOPA NA OSEBE Z ZMERNO, TEŽJO IN TEŽKO MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU”
FIZIOLOŠO - PSIHOŠKO – SOCIALEN ODGOVOR PRED SNO MED SNO PO SNO
iniciativno na senzorno stimulacijo spontano
RAVEN KOMUNIKACIJE
RAVEN KOMUNIKACIJE