SKLEPI IN PRIPORO Č ILA

Na podlagi analize naravnih razmer za sadjarstvo na območju Senovega in rezultatov ankete, opravljene na območju Senovega, smo prišli do naslednjih sklepov:

o območje Senovega je s svojo konfiguracijo tal in s klimo primerna za širitev travniškega sadjarstva;

o anketiranci imajo sadno drevje z namenom, da si pridelajo svoje sadje in izdelke iz njih;

o na območju Senovega je največ jablanovih dreves, starih okoli 30 let. Večina dreves je potrebna pomlajevanja in obnovitve nasadov. Glavni potrebni ukrep je rez visokodebelnih sadnih dreves;

o kmetije, ki imajo večje travniške sadovnjake, bi se lahko vključile v program dopolnilne dejavnosti na kmetiji. S tem bi si ustvarili dodaten vir zaslužka;

o potreben bi bil kakšen nov projekt o oživljanju visokodebelnih travniških sadovnjakov in boljše osveščanje kmetov o izvajanju le tega programa;

o na žalost se travniški sadovnjaki iz leta v leto krčijo, zaradi lažje obdelave s kmetijsko mehanizacijo;

o v zadnjih letih se je povečalo povpraševanje po izdelkih, kot je domači jabolčni sok in kis ter marmelade;

o lastniki travniških sadovnjakov se ne odločajo za obnovo sadovnjakov, saj se mladi odseljujejo v bližnja mesta, na vasi pa ostajajo pretežno starejši ljudje, sadovnjaki pa se zaraščajo in propadajo;

o na tako majhnem anketiranem območju je zelo veliko različnih imen (domača lokalna imena) za sorte jabolk;

o v travniških sadovnjakih je problem alternativna rodnost. S pravilno rezjo in dognojevanjem lahko njen vpliv zmanjšamo ter imamo vsako leto velike pridelke.

6 POVZETEK

Sadjarstvo je ena izmed pomembnih gospodarskih panog. Namen diplomskega dela je bil, ugotoviti trenutno stanje travniških sadovnjakov na območju Senovega ter kakšne so perspektive na tem območju v zvezi s travniškimi sadovnjaki.

Krajevna skupnost Senovo leži v severnem delu občine Krško. Razteza se na 45,5 km² površine in ima 4.012 prebivalcev, ki živijo v 11 naseljih oziroma zaselkih (Senovo, Mali kamen, Reštanj, Šedem, Dovško, Dobrova, Kališovec, Brezje pri Dovškem, Gorenji Leskovec, Stranje). Gostota prebivalstva je majhna.

Do danes se je na tem območju ohranilo precej sadovnjakov. A na žalost se tudi ti krčijo zaradi nepravilne oskrbe. Zaradi lažje obdelave s kmetijsko mehanizacijo jih odstranjujejo.

Sadovnjaki se tudi zaraščajo in propadajo. Nekaj redkih primerov je, ki si še vedno prizadevajo ohranjati visokodebelne nasade in posušena drevesa nadomeščajo z novim, redno izvajajo pomladitveno rez in podobno.

Za prikaz stanja travniških sadovnjakov smo uporabili anketo. Izvedli smo jo na kmetijah, ki spadajo v krajevno skupnost Senovo z bližnjo okolico. Anketirali smo po telefonu nekaj pa po metodi osebnega spraševanja. Anketirali smo 50 naključno izbranih gospodinjstev.

Anketni vprašalnik z naslovom »Stanje in perspektiva travniških sadovnjakov na območju Senovega« je vseboval 12 vprašanj. Anketirali smo povprečno večje število moških oseb starosti 40 do 60 let. Pri ženskah je bilo največ anketiranih s starostjo od 30 do 50 let starosti. Jablana je zastopana v vseh sadovnjakih, nato ji sledijo ostale sadne vrste: oreh, hruška, češnja, sliva, vinogradniška breskev, breskev in marelica. Anketiranci imajo sadje predvsem za prehrano in predelavo. Na tem območju se sadje največ uporabi za marmelade, kis in sok, jabolčnik, nekoliko manj pa za žganjekuho in suho sadje.

Povpraševanje potrošnikov po pridelkih in izdelkih iz travniških sadovnjakov iz leta v leto narašča, saj se potrošniki zavedajo kakovosti hrane. S širjenjem travniških sadovnjakov in nato s prodajo sadja iz njih, bi to kmetijam predstavljalo pomemben vir dohodka.

7 VIRI

Adamič F. 1990. Sadje in sadjarstvo v Sloveniji. Ljubljana, Kmečki glas: 273 str.

ARSO. 2010. Agencija Republike Slovenije za okolje.

http://www.arso.si/ (19. 04. 2010)

Gačnik J. 2003. Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije. Sodobno kmetijstvo, 11-12: 24-25

Gačnik J. 2002. Projekt travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije. Travniški sadovnjaki. Novo mesto, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto: 27 str.

Godec B. 2006. Jablanove sorte travniških sadovnjakov. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 57 str.

KGZS Novo mesto. 2010

http://www.kgzs.si/kv/zavodi/kgz-novo-mesto.aspx (19. 04. 2010)

Jazbec M., Vrabel S., Juvanc J., Babnik M., Koron D. 1995. Sadni vrt. Ljubljana, Kmečki glas: 375 str.

KS Senovo. 2010. Krajevna skupnost Senovo.

http://www.kssenovo.si (15. 04. 2010)

Kotar F. 2001. Rez sadnih dreves. V: Skop - izobraževanje; ukrep II/4 travniški sadovnjaki. Novo mesto, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto: 21-22

Krajnc M. 1998. Slovenija - dežela sadja. V: Več od zlata in srebra nam sadno drevje da…

ob Slovenski razstavi sadja 1998. Sketelj P. (ur.). Ljubljana, Slovenski etnografski muzej: 5

MKGP. 2010. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

http://www.mkgp.gov.si (01. 04. 2010) Občina Krško. 2010.

http://www.krsko.si (01. 04. 2010)

Perko D., Orožen Adamič M., Belec B. 2001. Pokrajine in ljudje. Ljubljana, Mladinska knjiga: 735 str.

Perušek M., Kotar F., Požek N., Strgulec M., Gačnik J., Cortese D. 2001. Naravovarstveni pomen travniških sadovnjakov. Jabolko, 1: 10–12

Pravilnik o evidenci pridelovalcev sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih.

Ur. l. RS. št. 6/07

Sketelj P. 1998. Več od zlata in srebra nam sadno drevje da… ob Slovenski razstavi sadja 1998. Ljubljana, Slovenski etnografski muzej: 103 str.

Statistični urad RS. 2010.

http://www.stat.si/ (01. 04. 2010)

Štampar F. 1996. Po nekaj desetletjih sadjarstvo spet zanimiva dejavnost. Sodobno kmetijstvo, 6: 244

Štampar F. 2002. Gojitvene oblike in rez sadnih rastlin. Ljubljana, Kmečki glas: 109 str.

Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Usenik V., Koron D., Solar A., Hudina M., Osterc G.

2005. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 416 str.

Viršček Marn M., Stopar M. 1998. Sorte jabolk. Ljubljana, Kmečki glas: 211 str.

ZAHVALA

Najprej se želim zahvaliti svoji mentorici prof. dr. Metki HUDINA za nasvete in strokovno usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela.

Hvala staršema za pomoč pri študiju in da so mi stali ob strani.

Hvala tudi sestri in bratu za vso njuno pomoč.

Zahvaljujem se tudi anketirancem za sodelovanje pri anketi.

Še enkrat vsem iskrena hvala, ki ste mi na kakršen koli način pomagali.

PRILOGA A

2.) Ste vključeni v ekološko pridelavo (certifikat)?

- Da

- Ne

3.) Katere vrste sadnega drevja imate?

- Jabolka - Višnje

- Slive - Lešnike

- Hruške - Orehe

- Češnje - Ostalo:

4.) Katere sorte jablan imate v sadovnjaku?

- Bobovec - Ontario

- Šampanjska reneta - Paradajzarica - Londonski peping - Goriška sevka

- Štajerski pogačar - Drugo:____________