Sklepne ugotovitve – dobljeni rezultati in potrditev oz. ovrženje hipotez

H1: Večina slovenskih splošnih knjižnic ima organizirano vsaj eno obliko prostovoljne-ga branja za odrasle (npr. bralna značka, družinsko branje, poletno branje za družine, bralne urice, bralni krožek idr.), in sicer že več let.

Hipotezo lahko potrdimo, saj ima 43 od skupno 46 sodelujočih knjižnic (tj. 93 %) vsaj eno obliko prostovoljnega branja za odrasle, od tega ima 25 sodelujočih knjižnic (tj.

40 %) organizirano bralno značko za odrasle in tudi drugo obliko organiziranega branja za odrasle, samo drugo obliko organiziranega branja za odrasle ima organizirano 10 sodelujočih knjižnic (tj. 16 %), samo bralno značko za odrasle ima organizirano 6

sode-16 37 % 3 7 % 23

54 %

1 2 %

Ne.

Ne, a je to dobra ideja.

Da.

Ni odgovora.

116

lujočih knjižnic (tj 10 %), v treh knjižnicah, ki so sodelovale pri raziskavi (tj. 5 %) pa nimajo organizirane nobene oblike branja za odrasle.

H2: Pobudniki za organizacijo prostovoljnega branja za odrasle so večinoma bibliote-karji, odločitev za tako vrsto branja pa je predvsem dejstvo, da bi popestrili dogajanje v knjižnici.

Prvi del hipoteze lahko potrdimo le deloma, saj so pobudniki branja za odrasle več ino-ma bibliotekarji IN direktorji/ravnatelji knjižnic, in sicer je tako odgovorilo 20 anketira-nih (tj. 47 %) – izbrali so možnost Drugo in dopisali oz. so označili dve možnosti in smo pri obdelavi podatkov upoštevali možnost Drugo. Drugi del hipoteze pa lahko v celoti ovržemo, saj je najpogostejši odgovor, in sicer kar v 50 %, Da bi odrasle spodbu-dili k branju, zgoraj omenjena možnost je zastopana v 26 %.

H3: Število bralcev z leti narašča.

Hipotezo potrjujemo, saj je 18 anketiranih (46 %) odgovorilo, da število bralcev očitno narašča. Na drugem mestu je odgovor, da je število sodelujočih konstantno – 10 anketi-ranih (26 %), manjši porast zaznavajo v 8 knjižnicah (20 %), manjši upad v 2 knjižnicah (5 %), v eni knjižnici (3 %) na vprašanje niso odgovorili, očitnega upada oz. možnosti drugo ni izbral noben od anketiranih.

H4: Bralci so večinoma študentje, brezposelni in upokojenci.

Hipotezo lahko potrdimo le deloma, saj študentje in brezposelni predstavljajo manjšino, in sicer prvi predstavljajo zgolj 8 % vprašanih (tako je odgovorilo 8 anketiranih), drugi pa 13 % oz. 12 vprašanih. Največ sodelujočih tekmovalcev/bralcev predstavljajo upoko-jenci, in sicer je to možnost izbralo 37 anketiranih (39 %), sledijo pa jim zaposleni – to možnost je izbralo 34 vprašanih oz. 35 %.

H5: Pogosteje berejo ženske.

117

Hipotezo lahko v celoti potrdimo, saj je kar 98 % vprašanih izbralo to možnost odgovo-ra, le 2 % vprašanih je mnenja, da moški in ženske berejo enako pogosto.

H6: Večina slovenskih splošnih knjižnic ima za branje priporočilne sezname, ki jih večinoma sestavljajo zaposleni v knjižnici.

Prvi del hipoteze potrjujemo, saj priporočilne sezname sestavljajo v 37 knjižnicah (86 %), v 3 knjižnicah (7 %) bralci berejo knjige po lastni izbiri, od 3 anketiranih (7 %) odgovora nismo prejeli. Drugi del hipoteze potrjujemo le deloma, saj se je 18 vprašanih (42 %) odločilo za odgovor, da so sestavljavci seznamov zaposleni v knjižnici, le eden manj, torej 17 anketiranih (40 %), je izbralo odgovor Drugo, pri čemer niso zapisali obrazložitve.

H7: Bralci berejo vse zvrsti/vrste literature (tj. pripovedništvo, pesništvo in dramatika), vendar le kanonsko literaturo.

Prvi del hipoteze potrjujemo, ker je kar 35 anketiranih (81 %) odgovorilo, da bralcem priporočajo vse (tri) zvrsti/vrste literature, 4 vprašani (9 %) so izbrali odgovor Drugo, dva anketirana (5 %) sta odgovorila, da priporočata samo pripovedništvo, prav tako dva (5 %) nista odgovorila, nihče od anketiranih pa se ni odločil za možnost odgovorov ali samo dramatika ali samo pesništvo. Drugi del hipoteze zavračamo, saj je kar 30 vpraša-nih (70 %) odgovorilo, da bralci lahko berejo tako kanonsko, kot tudi trivialno literatu-ro, 10 vprašanih (23 %) je izbralo odgovor Samo kanonsko literatuliteratu-ro, za odgovor Samo trivialno literaturo se ni odločil nihče, v treh primerih (7 %) odgovora nismo dobili.

H8: Literatura ni ločena glede na starost in spol bralcev (npr. ljubezenski, pustolovski, zgodovinski roman idr.).

Hipotezo v celoti potrjujemo, saj 38 vprašanih (88 %) zvrsti/vrst literature ne ločuje glede na spol in starost bralcev, 3 vprašani (7 %) so izbrali možnost ločevanja glede na starost bralcev, od 2 vprašanih (5 %) odgovora nismo prejeli. Za možnost ločevanja glede na spol in starost oz. samo glede na spol bralcev se ni odločil nihče od vprašanih.

118

H9: V večini knjižnic poteka organizirano branje za odrasle med septembrom in junijem (šolski koledar).

Hipotezo bomo ovrgli, saj so anketirani največkrat, in sicer v 24-ih primerih (56 %) izbrali odgovor Drugo, pri čemer so navedli začetek bralne sezone 20. november (Dan slovenskih splošnih knjižnic) in zaključek te z datumom 23. april (Svetovni dan knjige), v 11 knjižnicah (26 %) se ravnajo po šolskem koledarju, v 7 knjižnicah (16 %) pa po koledarskem letu. 1 anketirani (2 %) ni odgovoril.

H10: Bralci o prebranem večinoma delajo krajše zapiske.

Hipotezo potrjujemo, saj bralci 19 knjižnic (45 %) o prebranem delajo krajše zapiske, v 7 knjižnicah (17 %) ne preverjajo, ali so bralci dejansko prebrali predpisano število knjig s seznama, v 5 knjižnicah (12 %) poteka preverjanje v obliki debatnega krožka, 10 anketiranih (24 %) je izbralo možnost Drugo (pri čemer so najpogosteje dopisali, da preverjajo tako v obliki debate, kot tudi, da bralci o prebranem delajo krajše zapiske), 1 anketirani (2 %) na vprašanje ni odgovoril.

H11: Ob koncu branja bralci večinoma prejmejo knjižno nagrado.

Hipotezo bomo ovrgli, saj je knjiga sicer pogosta nagrada za uspešno branje, in sicer v 15 knjižnicah (35 %) podeljujejo knjižne nagrade ob koncu bralne sezone, ni pa to naj-pogostejša nagrada, saj je 23 anketiranih (54 %) izbralo možnost druge nagrade (npr.

priznanje, pogostitev v knjižnici, praktična nagrada (npr. nakupovalna vrečka iz blaga, kazalka, majica ipd.), izlet ali ogled gledališke predstave), v 4 knjižnicah (9 %) bralci ne dobijo nikakršne nagrade, s strani 1 anketiranega (2 %) odgovora nismo prejeli.

H12: Medknjižnično sodelovanje poteka na regijski ravni.

Hipotezo potrjujemo, saj nacionalnega sodelovanja splošnih knjižnic nihče od anketira-nih ne omenja, precej pogosto pa med odgovarjanjem anketiraanketira-nih naletimo na med-knjižnično sodelovanje na regijski ravni (npr. bralni projekti Korošci pa bukve beremo, Primorci beremo, Posavci beremo skupaj).

119