Raziskava je pokazala, da velik odstotek vzgojiteljic meni, da so usposobljene za delo s predšolskimi otroki na področju jezikovne vzgoje, večina jih je bila med svojim formalnim izobraževanjem dobro seznanjena o dejavnostih, ki spodbujajo otrokov govorni razvoj.
Sklenem lahko, da vzgojiteljice menijo, da so kompetentne za spodbujanje otrokovega govornega razvoja.
Visok odstotek vzgojiteljic meni, da najbolj vpliva na otrokov govorni razvoj s korektnim govornim izražanjem (s svojim načinom govora), kar se mi zdi zelo pozitivno. Četrtina vzgojiteljic pa meni, da najbolj vplivajo na otrokov govorni razvoj s poznavanjem strategij, ki spodbujajo razvoj otrokove sporazumevalne zmožnosti (kompetence) ter s pogovorom v skupini (razpravo o vsebini in problemih). Kot strokovni delavci v vrtcu imamo pomembno nalogo pri uporabi pravilne komunikacije z otroki. Z različnimi dejavnostmi pa imamo tudi veliko različnih možnosti, da spodbujamo in razvijamo otrokov govor.
Med pisanjem diplomske naloge sem spoznala, kako pomembno vlogo v otrokovem življenju ima tudi vrtec. Predšolsko obdobje je najpomembnejše obdobje za razvoj govora, zato mora biti vzgojitelj ustrezno strokovno usposobljen, da lahko pravilno usmerja, prepoznava in tudi vpliva na otrokov govor.
Ob sklepu svoje diplomske naloge se mi zastavlja vprašanje, kaj še bi lahko naredili strokovni delavci, da bi bil učinek pri spodbujanju otrokovega govornega razvoja večji, saj niso pomembna samo mnenja vzgojiteljic o svojih kompetencah za spodbujanje otrokovega govornega razvoja, ampak je pomembno, koliko smo pri tem zares učinkoviti. Če želimo spodbujati govorni razvoj otrok, je potrebno poznati načine, ki ga spodbujajo, jih seveda upoštevati, hkrati pa izvesti tudi (samo)evalvacijo, ki pokaže prednosti in slabosti ravnanja strokovnega delavca v kontekstu spodbujanja govornega razvoja. Strokovni delavci bi morali redno timsko sodelovati in izmenjevati mnenja v strokovnih diskusijah. Dobro bi bilo, če bi svetovalni delavci vrtca oblikovali ocenjevalne lestvice, za (samo)evalvacijo pogovora med strokovnim delavcem in skupino otrok, s pomočjo katerih bi ocenjevali posameznega strokovnega delavca. S tem bi strokovni delavci spoznali ter poglobili načine za spodbujanje govornega razvoja otrok ter bi si lahko z ocenjevalnimi lestvicami pomagali že pri samem
ozaveščanju načinov za spodbujanje govornega razvoja otrok in načrtnem vnašanju teh načinov v svoje delo.
Zavedam se, da je za otrokov govorni razvoj pomemben dober vzgojiteljev govorni zgled, kakovostno in spodbudno okolje ter možnosti za otrokovo raziskovanje in učenje.
Vzgojiteljica s svojim pozitivnim zgledom, spodbudami, motivacijo in dobrim učnim okoljem, predvsem pa s poznavanjem strategij, ki spodbujajo razvoj otrokove sporazumevalne zmožnosti, omogoči kar najbolj optimalen govorni razvoj.
LITERATURA
Grginič, M. (2008). Vsak po svoji poti do pismenosti: priročnik za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Mengeš: Izolit: Kočevski tisk.
Devjak, T., Batistič Zorec, M. in Vogrinec, J. (2006). Analiza kompetenc študijskega programa predšolske vzgoje. Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (191–207).
Drglin, Z. (2004). Jezik in igra, igra jezika. V. Dolar Bahovec, E. In Bregar Golobič, K. Šola in vrtci skozi ogledalo: priročnik za vrtce, šole in starše. Ljubljana: DZS.
Erženičnik Pačnik, M. (1999). Vplivi vzgojitelja na nekatere vidike razvoja otrokovega govora. Pedagoška obzorja, 5−6, 308−318.
Fekonja, U., Marjanovič Umek, L. in Kranjc, S. (2005). Otrokov govorni razvoj v povezavi z njegovim spolom in izobrazbo staršev. Psihološka obzorja, 14, 53−79.
Kalin, J. idr. (2009). Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši.
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kranjc, S. (1999). Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Kranjc, S. in Saksida, I. (2001). Jezik. V Marjanovič Umek, L. (ur.). Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja.
Kranjc, S. (2011). Spodbujanje razvoja jezikovne zmožnosti in Kurikulum za vrtce. V Vrbovšek, B. (ur.) Kakovost procesa učenja in poučevanja jezika v kurikulu vrtca. Ljubljana:
Supra.
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo.
Marjanovič Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Lešnik Musek, P. in Kranjc, S. (2002). Otroška literatura kot kontekst za govorni razvoj predšolskega otroka. Psihološka obzorja, 11 (1), 51−64.
Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.
Domžale: Izolit.
Marjanovič Umek, L., in Fekonja Peklaj, U. (2008). Sodoben vrtec: možnosti za otrokov razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., Hočevar, A. in Lepičnik Vodopivec, J. (2011).
Vrtci. V Krek, J. in Metljak, M. (ur.). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U. in Pečjak S. (2012). Govor in branje otrok:
ocenjevanje in spodbujanje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Muršak, J. (1999). Kvalifikacije, kompetence, poklici: poskus sinteze. Sodobna pedagogika, 50 (2), 28–45.
Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka: učbenik za modul Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer založba.
Peklaj, C. (2006). Teorija in praksa v izobraževanju učiteljev. Ljubljana. Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Peklaj, C. idr. (2009). Učiteljske kompetence in doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev v šoli. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Predmetni izpitni katalog za drugi predmet poklicne mature, Vzgoja predšolskega otroka.
(http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2013/programi/PIK/2013.htm, pridobljeno, 20.
7. 2013).
Predstavitveni zbornik, prvostopenjski visokošolski strokovni študijski program predšolska vzgoja. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. (http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Studijski_programi/Predstavitveni_zborniki/pv-zbornik.pdf,
pridobljeno, 23. 7. 2013).
Ribič Hederih, B. (2002). Razvoj govora. Otrok in družina, 11, 16−19.
Skubic, D. (2004). Pedagoški govor v vrtcu in prvem razredu devetletne osnovne šole.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1995). Ljubljana: DZS.
Tancig, S. (2006). Generične in predmetno specifične kompetence v izobraževanju. Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (17–30).
Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi in prvem razredu devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.
PRILOGA
Anketni vprašalnik za vzgojiteljice in vzgojitelje predšolskih otrok.
Spoštovani!
Sem Maja Vrbinc, absolventka na Oddelku za Predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete v Ljubljani. Pišem diplomsko nalogo z naslovom: MNENJA VZGOJITELJIC IN
VZGOJITELJEV O SVOJIH KOMPETENCAH ZA SPODBUJANJE OTROKOVEGA GOVORNEGA RAZVOJA.
Vprašalnik je anonimen, rezultate bom uporabila izključno za raziskovalne namene svoje diplomske naloge. Prosim Vas, da odgovarjate čim bolj iskreno, saj bo le tako moj
ANKETNI VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJICE IN VZGOJITELJE PREDŠOLSKIH OTROK
3. Katero stopnjo formalne izobrazbe ste dosegli? (Obkrožite ustrezen odgovor.) otroki na področju jezikovne vzgoje? (Obkrožite ustrezen odgovor.)
5. Kako dobro ste bili seznanjeni med svojim formalnim izobraževanjem o dejavnostih, ki spodbujajo otrokov govorni razvoj? (Obkrožite ustrezen odgovor.) spodbujajo otrokov govorni razvoj?
a) S seminarji.
b) Strokovnjak v vrtcu na to temo.
c) Samoizobraževanje (branje strokovne literature).
č) Drugo:_____________________________________________________________________
7. Ali imate v Vašem vrtcu didaktična gradiva za spodbujanje otrokovega govornega razvoja? (Obkrožite ustrezen odgovor.)
(Obkrožite ustrezen odgovor.)
a) Enkrat na teden.
b) Dvakrat do trikrat na teden.
c) Štirikrat do petkrat na teden.
9. Ali Vam Kurikulum za vrtce ponuja dovolj možnosti za načrtovanje govornega razvoja? (Obkrožite ustrezen odgovor.)
a) Zelo pomembno.
(Obkrožite ustrezen odgovor.)
a) S korektnim govornim izražanjem (način govora vzgojiteljice).
b) S pogovorom v skupini (razprava o vsebini in problemih).
c) S poznavanjem strategij, ki spodbujajo razvoj otrokove sporazumevalne zmožnosti (kompetence).
č) Drugo: ___________________________________________________________________________ .
14. Govor odraslih je zelo pomemben za razvoj govora otrok. Ocenite s
skladenjskih vzorcev in po potrebi njihovo
postavljanje vprašanj, ki spodbujajo otrokove