V magistrskem delu sem raziskovala, kako razvite spretnosti timskega dela imajo strokovne delavke v vrtcu. Zanimalo me je tudi, kako emocionalno kompetentne menijo da so pri neposrednem timskem delu. S preučevanjem domače in tuje literature o timskem delu, zlasti o spretnostih timskega dela, sem si oblikovala bolj strokovni pogled na spretnosti timskega dela pri vzgojiteljicah in pomočnicah vzgojiteljice. Vsaka spretnost timskega dela vključuje določena znanja, spretnosti, odločitve in zahteva drugačne sposobnosti, ki se pa pri vzgojiteljicah in pomočnicah vzgojiteljice razlikujejo, kar so pokazali tudi rezultati moje magistrske raziskave. Strokovni delavci v vrtcu naj bi se za kakovostno delo s predšolskimi otroki in sodelovanje s starši, sodelavci ter drugimi strokovnjaki usposobili že v času študija in študijske prakse. Med študijem naj bi študentje spoznavali različne vzgojne pristope za delo z otroki, oblike sodelovanja s starši in različne oblike timskega dela med strokovnimi delavci v vrtcu. Pomočnice vzgojiteljice med izobraževanjem pogosto nimajo dovolj možnosti si pridobiti izkušnje s timskim delom in so vanj v delovni praksi praktično »pahnjene«, ne da bi imele dovolj razvite kompetence in spretnosti, ki jih za delo v timu potrebujejo. Ne glede na izobrazbo in delovno mesto so osnovni pogoji dobrega timskega dela na področju vzgoje in izobraževanja skupni cilji in pozitivna soodvisnost vseh članov tima ter jasna razdelitev nalog in vlog, ki naj jih člani sprejmejo in se v njih tudi dobro počutijo. Vsak član v timu ima določeno vlogo in vsak član ima razvite določene spretnosti, ki zagotavljajo večjo učinkovitost timskega dela. Motivacija, medosebni odnosi v timu, komunikacija in psihosocialno zaznavanje znotraj tima, znanje in spretnosti za opravljanje določenega dela prispevajo k temu, da tim funkcionira in zastavljene cilje uspešno dosega.
Rezultati raziskave v okviru tega magistrskega dela so pokazali, da se spretnosti strokovnih delavcev za timsko delo razlikujejo glede na delovno mesto. Ugotovila sem namreč, da imajo vzgojiteljice predšolskih otrok spretnosti timskega dela razvite v večji meri kot pomočnice vzgojiteljice predšolskih otrok. Če želi biti tim uspešen in če želi, da bi bil prispevek vseh njegovih članov pomemben, morajo biti člani tima približno enako iniciativni in ustvarjalni za delo. Za učinkovito timsko delo potrebuje strokovni delavec spretnosti kot so: poslušanje mnenj in informacij ostalih članov tima, predstavljanje in zagovarjanje lastnih stališč, podpiranje in izražanje zanimanja za predloge ostalih članov tima, prevzemanje odgovornosti za lastne napake, sprejemanje kompromisov ipd. Vse navedene spretnosti posameznik sicer lahko
pridobi med delovno prakso, vendar je smiselno, da jih začnemo razvijati že med dodiplomskim izobraževanjem.
Rezultati raziskave so pokazali tudi, da se med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljice pojavljajo razlike v ocenah emocionalne kompetentnosti, ki jo pri sebi zaznavajo pri timskem delu. Glede na dobljene rezultate zaznavajo vzgojiteljice večjo emocionalno kompetentnost pri timskem delu kot pomočnice vzgojiteljice, kar bi lahko povezala tudi s stopnjo njihove izobrazbe. Vzgojiteljice predšolskih otrok imajo višjo stopnjo izobrazbe (so najmanj diplomirane vzgojiteljice predšolskih otrok), kar se mogoče povezuje z njihovo emocionalno kompetentnostjo. Po mojem mnenju je stopnja izobrazbe ključen element, ki vpliva tako na razvitost spretnosti timskega dela kot tudi na emocionalno kompetentnost pri timskem delu. V tem primeru moram pri interpretaciji ugotovitev upoštevati tudi dejstvo, da delovno mesto pomočnice vzgojiteljice pogosto opravljajo tudi diplomirane vzgojiteljice predšolskih otrok ali celo vzgojiteljice z opravljeno drugo stopnjo študija Predšolska vzgoja. Slednje so po mojem mnenju vsekakor bolj kompetentne za delo v timu, prav tako so verjetno tudi bolj emocionalno kompetentne. Podrobnejša raziskava razlik v spretnostih timskega dela in emocionalne kompetentnosti glede na različno stopnjo izobrazbe bi nam zagotovo dala natančnejše ugotovitve.
Ugotovila sem tudi, da se strokovne delavke v vrtcu statistično pomembno ne razlikujejo v spretnostih timskega dela glede na delovno dobo. Spretnosti timskega dela niso pogojene z delovno dobo ali s prakso, temveč v večji meri s stopnjo izobrazbe. Dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje za delo v vrtcu vključuje veliko timskega dela, s čimer strokovne delavke sistematično razvijajo spretnosti timskega dela. S tem da strokovni delavec razvija svoje spretnosti timskega dela, se profesionalno razvija. Profesionalni razvoj strokovnih delavcev je proces vseživljenjskega učenja in izkustvenega učenja, pri katerem strokovni delavci spreminjajo prakso na boljše.
Preverjanje hipoteze H4 je pokazalo, da se strokovne delavke v vrtcu statistično pomembno ne razlikujejo v emocionalni kompetentnosti pri timskem delu glede na delovno dobo.
Emocionalna kompetentnost pri timskem delu, prav tako kot spretnosti timskega dela, ni pogojena z delovno dobo strokovnih delavk v vrtcu, temveč z delovnim mestom. Emocionalna kompetentnost je odvisna od različnih dejavnikov, ki so razdeljeni v osebnostne (samozavedanje, samoupravljanje …) in družbene (medosebni odnosi, družbeno zavedanje …) lastnosti posameznika. Vse te lastnosti prispevajo k razvijanju različnih spretnosti, s katerimi
posameznik v timu funkcionira in ki mu omogočajo, da skupaj s preostalimi člani tima sodeluje, komunicira, izmenjuje predloge, ideje in načrte ter timsko dosega zastavljene cilje.
Pri anketiranih strokovnih delavcih v vrtcu so rezultati prav tako pokazali šibko, vendar statistično pomembno povezanost med spretnostmi timskega dela in samozaznavanjem emocionalne kompetentnosti pri timskem delu, vendar je Pearsonov koeficient korelacije r = 0,39 opazen. Posameznik v timu mora svoja čustva obvladovati in jih izražati na primeren in učinkovit način, kar mu omogoča večjo povezanost med člani tima ter usklajenost v prizadevanjih za dosego skupnih ciljev. Emocionalna kompetentnost posameznikov z različno delovno dobo se torej statistično pomembno razlikuje ter prispeva k bolj razvitim spretnostim timskega dela.
S pomočjo ocenjevalne lestvice Spretnosti timskega dela sem preverjala tudi zaznave strokovnih delavcev v vrtcu o spretnostih timskega dela pri drugih članih tima. Ugotovila sem, da so vzgojiteljice predšolskih otrok imele pri vsaki trditvi višje povprečje kot pomočnice vzgojiteljice. Iz tega lahko sklepam, da vzgojiteljice zaznavajo bolj razvite spretnosti timskega dela pri drugih članih tima, prav tako bolje opažajo razlike v pridobljeni stopnji izobrazbe med posameznimi člani tima. Vzgojiteljice menijo, da si bolj prizadevajo, da različen položaj članov tima ne bi vplival negativno na kakovost timskega dela. Spretnosti timskega dela pa tudi bolj pogosto kot pomočnice vzgojiteljice v svojem timu ocenjujejo kot ustrezne.
Ugotovitve, ki sem jih predstavila v magistrskem delu, ne smemo posploševati na vse strokovne delavce v vrtcih po Sloveniji, saj se rezultati nanašajo zgolj na preučevane vrtce. Na podlagi dobljenih rezultatov v empiričnem delu pa ugotavljam, da so opazne razlike med strokovnimi delavkami glede na njihovo delovno mesto. Menim, da ima poleg delovnega mesta zelo pomemben vpliv stopnja izobrazbe strokovne delavke, kajti veliko diplomiranih vzgojiteljic predšolskih otrok opravlja delo na delovnem mestu pomočnice vzgojiteljice in obratno, kar je gotovo vplivalo na dobljene rezultate.
Na podlagi dobljenih rezultatov menim, da bi bilo potrebno spretnosti timskega dela strokovnih delavcev v vrtcu dodatno raziskovati, vsem strokovnim delavcem pa omogočiti dodatno izobraževanje o delu v timu, saj je to ključnega pomena za kakovostno vzgojo in izobraževanje predšolskih otrok.
10 LITERATURA
Avsec, A. (2007). Emocionalna inteligentnost. V: Psihodiagnostika osebnosti. Ljubljana:
Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. Str. 249–268.
Bečaj, J (2001). Dinamika medosebnih odnosov v timu. V: Skrivnost ustvarjalnega tima.
Ljubljana: Dedalus – Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupnosti. Str. 14-27.
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno, 14. 3. 2017, s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf.
Bell, L. (1977). Staff teams and their maganement. V: Crawford, M., Kydd, L., Riches, C. (ur.).
Leadership and teams in educational management. Str. 119–129. Buckingham, Philadelphia: Open University Press.
Bell, L. (1992). Managing meams in secondary schools. London: Routledge.
Bisquerra Alzina, R., Perez Escoda, N., Cuadrado Bonilla, M., Lopez Cassa, E., Filella Guiu, G., Obiols Soler, M. (2010). Čustvena inteligenca otrok: Priročnik za učitelje in starše z vajami. Ljubljana: Tehnična založba Slovenije.
Blandford, S. (1997). Resource management in schools. London: Pitman Publishing.
Boštjančič, E. (2011). Merjenje kompetenc: metoda ocenjevalnega centra v teoriji in praksi.
Ljubljana: Planet GV.
Boyatzis, E. R. (2008). Competencies in the 21th century. V: Journal of Management Development. Ohio, Cleveland: Case Western Reserve University. Str. 5–12.
Bradberry, T., Greaves, J. (2008). Čustvena inteligenca: kratek vodnik. Ljubljana: Tuma.
Brajša, P. (1996). Sedem skrivnosti uspešnega managementa. Ljubljana: Gospodarski vestnik.
Str. 101–108.
Brearley, M. (2001). Emotional intelligence in the classroom: creative learning strategies for 11–18s. Carmarthen: Crown House Publishing.
Brečko, D. (2001a). Izobraževanje za nove delovne vloge in okolja. Pridobljeno, 16. 5. 2017, s http://www.finance-on.net/show.php?id=11726.
Brečko, D. (2001b). Kultura timskega dela v slovenskih podjetjih. Ljubljana: HRM.
Gospodarski vestnik.
Britton, E., idr. (2015). Assesing teamwork in undergraduate education: a measurement tool to evaluate individual teamwork skills. V: Assessment and evaluation in higher education. Routledge. Pridobljeno, 25. 10. 2016, s http://www-tandfonline-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/doi/full/10.1080/02602938.2015.1116497.
Cugmas, Z. (2003). Narisal sem sonce zate. Izbrana poglavja o razvoju otrokove navezanosti in samozaznave. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.
Florjančič, J. idr. (1994). Globalni in kadrovski management. Kranj: Moderna organizacija. Str.
154–396.
Fredrick, T. A. (2008). Facilitating better teamwork: Analyzing the challenges and strategies of classroom-based collaboration. V: Business Communication Quarterly. Str. 439-455. Pridobljeno, 25. 10. 2016, s http://eds.b.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-
Gross, S. (2001). Umetnost inteligentnega sporazumevanja. Ljubljana: DZS.
Heller, R., Hindle, T. (2001). Veliki poslovni priročnik. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Str. 48–63.
Johnson, D. W., Johnson, R. T. (1989). Cooperative learning, the effective teacher, study guide and readings (ed. L. W. Anderson). McGraw-Hill Pub. Company, str. 175–184.
Jovan, H. (1987). Timska nastava. Rijeka: Izdavački centar Rijeka.
Keenan, K. (1995). Kako upravljamo sami sebe. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Str. 117–
120.
Klarin, M. (2006). Razvoj djece u socialnom kontekstu: roditelji, vršnjaci, učitelji - kontekst razvoja djeteta. Jastrebarsko: Naklada Slap.
Kobolt, A., Dekleva, B. (2006). Kakovost dela in kompetence. V: M. Sande idr. (ur.), Socialna pedagogika: izbrani koncepti stroke. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Str. 169–190.
Kohont, A. (2005). Razvrščanje kompetenc. V: Pezdirc, M. S. (ur.). Kompetence v kadrovski praksi. Ljubljana: GV izobraževanje. Str. 31–48.
Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih (2009). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Str. 15.
Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu (Human Resourses Management). Ljubljana:
Gospodarski vestnik. Str. 265–279.
Marjanovič Umek, L. (1995). Vrtec in otrokov razvoj. V: Sodobna pedagogika, 46 (7/8). Str.
338–348.
Marjanovič Umek, L. (2007). Sodobni vrtec: njegova moč in nemoč pri razvoju in učenju otrok.
Sodobna pedagogika, 58 (posebna izdaja). Str. 156–170.
Maslow, A. H. (1982). Motivacija i ličnost. Beograd: Nolit.
Mayer, J. (2001). Nastajanje celostnega pogleda – ključ za ustvarjalnost tima. V: Mayer, J. in sod. (2001). Skrivnost ustvarjalnega tima. Ljubljana: Dedalus – Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupin. Str. 52-56.
Mihalič, R. (2014). Kako vodim skupino in tim. Škofja Loka: Mihalič in Partner d. n. o.
Možina, S. idr. (2002). Management kadrovskih virov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Nadal, C. T., idr. (2015). Assessing teamwork competence. V: Psicothema. Št. 4, str. 354-361.
Pridobljeno, 25. 10. 2016, s http://eds.b.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-
lj.si/eds/pdfviewer/pdfviewer?sid=f57f078a-0ac2-4344-8885-9659bfe92947%40sessionmgr107&vid=32&hid=126.
Novak Škarja, B., Trtnik, B., Krapež, B., Orehovec, D., Ivandič, L., Leskovar, N. idr. (2004).
Od čustvene inteligence do modrosti srca. Ljubljana: CDK, Zavod za izobraževanje, vzgojo, razvoj in kulturo.
Page, D., Donelan, J. G. (2003). Team-building tools for students. V: Journal of education for business, 78 (3). Str. 125–128. Pridobljeno, 14. 3. 2017, s
http://ehis.ebscohost.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/ehost/pdfviewer/pdfviewer?sid=32cbc628-.
Panju, M. (2010). Strategije za spodbujanje čustvene inteligentnosti v razredu. Ljubljana:
Modrijan.
Papalia, D. E., Wendkos Olds, S., Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet. Ljubljana: Educy.
Pečjak, S., Avsec, A. (2003). Emocionalna inteligentnost kot kognitivno-emocionalna sposobnost. V: Psihološka obzorja, 12, (2), str. 35–48.
Pečjak, S., Košir, K. (2003). Povezanost čustvene inteligentnosti z nekaterimi vidiki psihosocialnega funkcioniranja pri učencih osnovne in srednje šole. V: Psihološka obzorja, 12 (1). Univerza v Ljubljani, Oddelek za psihologijo: Ljubljana. Str. 121–139.
Peklaj, C. (2006). Definiranje učiteljskih kompetenc – začetni korak za prenovo pedagoškega študija. V: Teorija in praksa v izobraževanju učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete. Str. 19-28.
Peklaj, C., Kalin, J., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M., Valenčič Zuljan, M., Ajdišek N. (2009).
Učiteljske kompetence in doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev v šoli. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Pevec Semec, K. (2001). Od timskega dela v prvem razredu, do timske naravnanosti celotne šole. V: Vzgoja in izobraževanje, (6). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Pištan, T. (2006). Timsko delo – strah ali izziv? V: Vzgojiteljica – revija za dobro prakso v vrtcih, letnik VIII, št. 2, 2006. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.
Pieterse, V., Thompson, L. (2010). Academic alignment to reduce the presence of 'social loafers' and 'diligent isolates' in student teams. V: Teaching in Higher Education, 15 (4). Str. 355–367.
Pogačnik, V. (1995). Pojmovanje inteligentnosti. Radovljica: Didakta.
Polak, A. (1994). Psihološke razsežnosti timskega dela v razredu. Teoretična izhodišča, izkušnje in evalvacija projekta Drugače v drugačno šolo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta. Str. 20-30 in 144-145.
Polak, A. (1998). Timsko delo v šoli – Zakaj, kdo in kako?. V: Evropski trendi v izobraževanju razrednih učiteljev. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Str. 151–157.
Polak, A. (1999a). Aktivnosti za spodbujanje in razvijanje timskega dela – Priročnik za timsko delo v šoli. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Polak, A. (1999b). Izobraževanje učiteljev/vzgojiteljev za timsko delo v šoli. V: Izobraževanje učiteljev za prenovljeno šolo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Polak, A. (2003). Program usposabljanja učiteljev za timsko delo. Doktorska disertacija.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Polak, A. (2006). Različne metode in oblike dela kot spodbujevalci aktivnega učenja v usposabljanju učiteljev za timsko delo. V: Tancig, S. (ur.), Devjak, T. (ur.) (2006).
Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov = Contributions for Modernisation of Educational Study Programms. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Str.
288-302.
Polak, A. (2008). Pedagoški delavci v prvem triletju osnovne šole. V: Učitelji, učenci in starši o prvem triletju osnovne šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Polak, A. (2009). Timsko delo v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Polak, A. (2011). Vloga vodstva šole pri spodbujanju in razvijanju timskega dela učiteljev. V:
Pogledi na vodenje. Str. 37–56. Pridobljeno, 24. 3. 2018, s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQLDAHRH/3010cd14-ef24-4333-88d5-59eeb34b5ab9/PDF.
Polak, A. (2012a). Razvijanje in reflektiranje timskega dela v vrtcu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Polak, A. (2012b). Timsko delo v slovenski pedagoški praksi: realnost ali utvara. V: Vzgoja in izobraževanje, 43, št. 3-4. Str. 61–70.
Polak, A. (2014). Timsko delo v dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju specialnih in rehabilitacijskih pedagogov kot spodbujevalec refleksije in profesionalnega razvoja.
V: Devjak, T. (ur.). Partnerstvo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vzgojno-izobraževalnih inštitucij. Dostopno na: http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/Posvet-PeF_strokovna-monografija.pdf.
Polak, A., Zukić, M. (2016). Mnenja študentov predšolske vzgoje o praktičnem usposabljanju in drugih (ob)študijskih dejavnostih kot dejavnikih oblikovanja poklicnih kompetenc
= Preschool teachersʼ opinions about practical training and (extra)curricular activities as factors of developing of professional competences. V: Aškerc, K. (ur.), et al. Izboljševanje kakovosti poučevanja in učenja v visokošolskem izobraževanju : od teorije k praksi, od prakse k teoriji = Improving the quality of teaching and learning in higher education : from theory to practice, from practice to theory.
Ljubljana: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, str. 129-142, graf. prikazi. Pridobljeno, 16. 1. 2018, s http://www.cmepius.si/wp-content/uploads/2014/02/Monografija_projekt-EHEA_splet.pdf. [COBISS.SI-ID 11094601].
Praper, P. (2001). Timsko delo in skupinski proces. V: Skrivnost ustvarjalnega tima. Ljubljana:
Dedalus – Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupin. Str. 28-39.
Pravilnik o izobrazbi vzgojiteljev predšolskih otrok in drugih strokovnih delavcev v
programih za predšolske otroke in v prilagojenih programih za predšolske otroke s posebnimi potrebami (2012). Pridobljeno, 16. 1. 2018, s
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11474.
Prichard, J. S., Bizo, A. B., Stratford, R. J. (2006). The educational impact of team-skills training: Preparing students to work in groups. V: British Journal of Educational Psychology, 76 (1). Str. 119–140.
Rapp, T. L., Mathieu, J. E. (2007). Evaluating an individually self-administered generic teamwork skills training program across time and levels. V: Small group research, 38 (4). Str. 532–555.
Razdevšek Pučko, C., Rugelj, J. (2006). Kompetence v izobraževanju učiteljev. V: Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Str. 30-44.
Resman, M. (2005). Zakaj razvijanje timov in timske kulture na šoli. V: Sodobna pedagogika, 56 (122), str. 88–90.
Robbins, S. (2007). Organizational behavior, 12th edition. London: Prentice Hall International.
Sang, K. (2001). 1001 način kako motivirati sebe in druge. Ljubljana: Založba Tuma. Str. 173.
Shapiro, E. L. (1999). Čustvena inteligenca otrok: kako vzgojimo otroka z visokim čustvenim količnikom. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Simmons, S., Simmons, C. J. (2000). Merjenje čustvene inteligence. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Smrtnik Vitulić, H. (2009). Spoznavanje otrok v razredu: izbrane teme iz razvojne psihologije za izvajanje prakse. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Steers, R., Black, S. (1994). Organizational behavior. New York: HarperCollins College Publisher.
Sternberg, R. J. (2005). The theory of successful intelligence. V: Interamerican journal of psychology. Št. 2, (39). Str. 189–202. Pridobljeno, 24. 3. 2018, s http://www.actef.es/sternberg.pdf.
Strom, P. S., Strom, R. D. (2011). Teamwork skills assessment for cooperative learning. V:
Educational research and evaluation. Pridobljeno, 25. 10. 2016, s http://www-
tandfonline-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/doi/full/10.1080/13803611.2011.620345?scroll=top&needAccess=true.
Svetlik, I. (2005). O kompetencah. V: Kompetence v kadrovski praksi. Ljubljana: GV izobraževanje. Str. 12-27.
Šuković, F. (1989). Psihologija organizacije. Beograd: Niro. Str. 266.
Tancig, S. (2006). Generične in predmetno-specifične kompetence v izobraževanju. V: Tancig, S. in Devjak, T. (ur.) (2006). Prispevki k posodobitvi pedagoških študijskih programov. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Str. 17–29.
Trstenjak, A. (2001). Med ustvarjalnostjo posameznika in tima – posamično in skupinsko raziskovalno delo. V: Mayer, J. in sod. (2001). Skrivnost ustvarjalnega tima.
Ljubljana: Dedalus – Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupin. Str. 9-13.
Ule, M. (2000). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče.
Ule, M. (2004). Socialna psihologija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Valenčič Zuljan, M. (2012). Profesionalne poti pedagoških delavcev. Biblioteka: Istraživačke studije 49.
Velikonja, M. (2001). Učenje v timu – Kako učiti učitelje? V: Skrivnost ustvarjalnega tima.
Ljubljana: Dedalus – Center za razvoj vodilnih osebnosti in skupin. Str. 40-51.
Weisinger, H. (2001). Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi: neizkoriščen vir uspeha.
Ljubljana: Tangram.
Wood, R., Tolley, H. (2004). Ocenite svojo čustveno inteligenco: kako določiti in povečati svojo čustveno inteligenco? Ljubljana: Lisac & Lisac.
Zakon o vrtcih (1996). Pridobljeno, 16. 1. 2018, s
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?sop=1996-01-0569.
11 PRILOGE
Nekateri rezultati anketnih vprašalnikov prikazani v grafih.
Slika 10: Število strokovnih delavcev na delovnem mestu vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice
Slika 11: Prikaz grafa korelacije za meritev emocionalne kompetentnosti pri timskem delu in spretnosti timskega dela strokovnih delavcev - prikazuje obe meritvi in krivuljo povezanosti med meritvama
Slika 12: Prikaz povprečja opažanj oz. zaznav strokovnih delavcev o spretnostih timskega dela pri drugih članih tima
Anketni vprašalnik za strokovne delavce vrtca
Sem študentka predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. V okviru magistrskega dela, nameravam raziskati, kakšne spretnosti timskega dela imate v vrtcu ter kako emocionalno kompetentni ste pri delu v timu. Vaši odgovori mi bodo v pomoč za empirični del magisterija. Reševanje vprašalnika vam bo vzelo približno 10 min časa, je anonimno in vaši odgovori bodo uporabljeni izključno le za namene mojega magistrskega dela. Prosim vas, da jasno izrazite svoje lastno mnenje. Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujem.
Vprašalnik SPRETNOSTI TIMSKEGA DELA (Polak, 1999)
Pri timskem delu se srečujemo z raznolikim vedenjem in odzivanjem članov tima. Pri vsakem od spodaj navedenih opisov vedenja iskreno in čim bolj natančno ocenite, kako pogosto velja za vas v situacijah vašega timskega dela, pri čemer 1 pomeni NIKOLI, 5 VEDNO.
Nikoli Vedno 1 2 3 4 5
1. Na srečanjih tima dajem kritične, vendar smiselne pripombe.
2. Spremljam delo drugih članov tima in se zanimam za njihove ideje.
3. Pripravljen/a sem se prilagajati, da bi v timu dosegli skupni dogovor.
4. Pripravljen/a sem zastopati svoje osebno in strokovno mnenje.
5. Skupne odločitve in dogovore spoštujem in jih dosledno uresničujem.
6. Spremljam in analiziram lastno doživljanje ter odnose z drugimi člani v timu.
7. Pri odločanju in sprejemanju odgovornosti se prilagajam spremenljivim okoliščinam.
8. Prizadevam si, da imamo v timu vsi enake možnosti za uveljavitev svojih idej.
9. V timu sproščeno izražam svoje nestrinjanje in/ali nezadovoljstvo.
10. Prizadevam si k oblikovanju takih rešitev za skupne probleme, ki bi bile primerne za vse.
11. Pri oblikovanju skupnih odločitev dajem predloge, mnenja in ideje.
12. Napake in/ali neuspehi pri timskem delu mi predstavljajo vir novih spoznanj.
13. Ostalim članom tima pomagam pri izpeljavi njihovih idej in/ali zadolžitev.
14. Ustno in/ali pisno izražam svoja opažanja, povezana z vsebino dela in/ali odnosi v timu.
15. Sem odprt/a za dobronamerno kritiko in predloge ostalih članov tima.
16. Seznanjam se s strokovnimi in znanstvenimi spoznanji
16. Seznanjam se s strokovnimi in znanstvenimi spoznanji