- Ozelenitev njivskih površin - Integrirano sadjarstvo
- Integrirano vinogradništvo - Integrirano vrtnarstvo - Integrirano poljedelstvo - Ekološko kmetovanje
2. Skupina: ohranjanje naravnih danosti, biotske pestrosti, rodovitnosti tal in tradicionalne kulturne krajine
- Planinska paša
- Košnja strmih travnikov - Košnja grbinastih travnikov - Travniški sadovnjaki
- Strmi vinogradi (novost v letu 2010)
- Reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali - Pridelava avtohtonih in tradicionalnih sort kmetijskih rastlin - Sonaravna reja domačih živali
- Ohranjanje ekstenzivnega travinja
- Ohranjanje ekstenzivnih kraških pašnikov (novost v letu 2010) 3. Skupina: varovanje zavarovanih območij
- Reja domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri - Ohranjanje posebnih travniščnih habitatov
- Ohranjanje travniščnih habitatov metuljev - Ohranjanje steljnikov
- Ohranjanje habitatov ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov na območjih Natura 2000
- Pokritost tal na vodovarstvenem območju
Do kmetijsko okoljskih plačil so upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoje, določene s pravnimi podlagami, in ki v roku oddajo zbirno vlogo in zahtevke.
V novem programskem obdobju skupne kmetijske politike so predvideni ukrepi za kmetijsko okoljska podnebna plačila (KOPOP).
2.4.4 Novosti Skupne kmetijske politike
Nova reforma SKP še naprej ohranja dva stebra, vendar ponuja tesnejše vezi med njima ter bolj celovit in integriran pristop pri podpori politik (Overview …, 2013).
Glavna sprememba pri neposrednih plačilih (steber I) je, da ne bodo več temeljila na zgodovinskih prejemkih držav članic in kmetov. Države članice bodo morale 30 % zneska v svojih nacionalnih ovojnicah kmetom razdeliti za ukrepe za ozelenitev kmetijstva, to so ukrepi za varstvo okolja (mednje sodi kolobarjenje).
Do leta 2019 je predvideno prehodno obdobje, po tem obdobju bodo kmetije upravičene do neposrednih plačil v višini najmanj 60 odstotkov povprečne vrednosti neposrednih plačil na hektar. Poseben dodatek pri neposrednih plačilih v višini 25 % v prvih petih letih po prevzemu kmetije bodo prejemali mladi kmetje (do 40. leta starosti), upravičenci do
neposrednih plačil bodo le aktivni kmetje. Za kmete, ki prejemajo zdaj več od povprečnega zneska v regiji oziroma državi, je predvidena varnostna mreža, na podlagi katere ne morejo izgubiti več kot 30 % sredstev.
Majhni kmetje bodo imeli možnost, da se odločijo za enoten znesek, ki na letni ravni znaša med 500 in 1.250 evrov. Kolikšen znesek bo pripadal kmetom, ki se bodo odločili vstopiti v shemo za majhne kmete, bodo izračunale države članice za svoje kmete, ob upoštevanju različnih dejavnikov. Država članica od zneska, ki ga ima na voljo za neposredna plačila v svoji nacionalni ovojnici, za shemo za male kmete ne bo smela porabiti več kot 10 %, razen, če dokaže, da bi ti kmetje dobili enak znesek tudi brez vstopa v shemo.
Omejen znesek za neposredna plačila bodo države članice lahko namenile za določene pridelke in poljščine. Za kmetovanje na manj razvitih območjih bodo države članice lahko namenile do 5 % sredstev.
Z uveljavitvijo novega finančnega okvira se bo po letu 2014 zmanjšala povprečna raven neposrednih plačil v tekočih cenah za hektar v EU. Vse države članice pa bi morale do leta 2020 doseči najmanj raven 196 evrov na hektar. Omejevanje plačil velikim kmetijam pa bodo države članice uvedle prostovoljno. Za ozelenitev kmetijske politike bodo države članice uporabile 30 % letne nacionalne zgornje meje, pri čemer bodo imele jasno določeno možnost, da same izbirajo enakovredne ukrepe za ozelenitev. Zahteva, naj ima vsako kmetijsko gospodarstvo površino z ekološkim pomenom, bo uveljavljena tako, da zadevnega zemljišča ne bo treba izključiti iz pridelave in da kmetje ne bodo utrpeli neupravičenih izgub dohodka, piše v sklepih voditeljev.
Na področju razvoja podeželja (steber II) bodo države članice lahko še naprej sprejemale večletne programe, na podlagi katerih bodo delile sredstva SKP. Države članice bodo lahko oblikovale tudi posebne podprograme, recimo za podporo mladim kmetom, majhnim kmetijam, hribovskim kmetijam, ženskam na hribovskih kmetijah, za skrajšanje dobavne verige. Mladim kmetom bo recimo po prevzemu kmetije mogoče zagotoviti do 70.000 evrov, majhnim kmetijam do 15.000 evrov, dodaten ukrep je predviden za biološke kmete, učinkovitejše podpore za gozdarstvo, dodatek za hribovske kmetije se povečuje z dosedanjih 250 na 450 evrov na hektar (Skupna …, 2015).
Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 – 2020 (Program …, 2015) je postopno začel izvajati tudi nov ukrep kmetijsko – okoljska – podnebna plačila (ukrep KOPOP), ki bo nadomestil obstoječi ukrep kmetijsko okoljskih plačil (podukrepi KOP) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013.
Namesto dosedanjih 24 kmetijsko okoljskih podukrepov, se ukrep KOPOP sestoji iz 19 operacij, ki so sestavljene iz obveznih in izbirnih zahtev (Uredba o ukrepih …, 2016, Kmetijsko …, 2015; Strategija …, 2014).
Namen ukrepov KOPOP je ohranjanje in spodbujanje nadstandardnih (okolju prijaznih) kmetijskih praks. Podpore so namenjene tistim kmetijskim gospodarstvom (KMG), ki pri gospodarjenju s kmetijskimi zemljišči prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajine, varovanju vodnih virov, ter s prilagoditvijo kmetovanja prispevajo k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam (Kmetijsko …, 2015).
Ukrep KOPOP sestavlja 19 operacij, znotraj katerih so obvezne, in kjer so na voljo, tudi izbirne zahteve. Upravičenec lahko na isti površini izvaja več operacij oziroma zahtev (v skladu s seznamom dovoljenih kombinacij KOPOP). Prevzete obveznosti veljajo pet let, potem je možno podaljšanje obveznosti. Najmanjša upravičena površina za posamezno zahtevo je 0,1 ha, na KMG mora biti v posamezno zahtevo vključenih najmanj 0,3 ha površin. Novost ukrepa KOPOP je, da mora KMG imeti skupno 1 ha kmetijskih površin, sicer vstop v KOPOP ne bo možen. Izjemi sta operaciji »Ohranjanje mejic« (je vezana na tekoči meter) in operacija »Reja lokalnih pasem«. V obdobju trajanja obveznosti mora opravičenec opraviti vsako leto najmanj 4 urni program usposabljanja v zvezi s kmetijsko okoljskimi vsebinami, v prvih treh letih trajanja obveznosti pa mora najmanj enkrat letno uporabiti storitev svetovanja. V okviru svetovanja se upravičencu svetuje glede pogojev in zahtev ter pravilnega izvajanja prevzetih kmetijsko okoljsko podnebnih obveznosti.
Upravičenec mora tudi voditi evidenco o vseh delovnih opravilih, ki se izvajajo pri ukrepu KOPOP (Kmetijsko …, 2015; Uredba o ukrepih …, 2016).
V ukrep KOPOP so vključene naslednje operacije:
1. Poljedelstvo in zelenjadarstvo;
2. Hmeljarstvo;
3. Sadjarstvo;
4. Vinogradništvo;
5. Trajno travinje I;
6. Trajno travinje II;
7. Posebni traviščni habitati;
8. Traviščni habitati metuljev;
9. Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov;
10. Steljniki;
11. Vodni viri;
12. Ohranjanje habitatov strmih travnikov;
13. Grbinasti travniki;
14. Reja domačih živali na območju pojavljanja velikih zveri;
15. Planinska paša;