Tabela 1: Bans
BANS: SEKAJ, SEKAJ SMREČICO
(Slovenska narodna pesem)
Le sekaj, sekaj smrečico, Z rokami mahamo poševno, kot da sekamo.
tidreja drejatidrom, Se vrtimo v krogu (pri vsaki kitici, ko se ponovi).
da stesal si boš barčico, tidreja drejatidrom.
Z rokami pokažemo, kot da brusimo, Se vrtimo v krogu.
PET RITMOV: Tema: gozd, smreka, gozdne živali.
Cilji:
Aktiviranje slušnega in gibalnega področja.
Razvijanje spontanosti, izvirnosti, domišljije.
Otrok se z gibom in plesom izraža, komunicira, v različnem tempu, ritmu in v različnih nivojih.
Potek dejavnosti:
Glasbo petih ritmov otroci že poznajo. Uporabljam jo, kadar so otroci nemirni, glasni in kadar nato so hitro vstali. Vprašala sem jih, če res smreka tako hitro raste, zato so se hitro premislili in še enkrat počepnili ter se počasi dvignili. Nato so pričeli prosto plesati in skakati. Vprašala sem jih, kaj se zgodi s smreko, ko veter piha. Deček M. je rekel, da iglice padajo dol. Otroci so nato mahali z rokami in pihali ter tako prikazali veter. Deklica P. se je začela zibati v bokih in jih rahlo obračati ter tako ponazorila veter.
Otroci so omenili, da pada dež in vprašala sem jih, kaj se potem zgodi. Odgovorili so, da smreka raste. Še enkrat so prikazali seme, se počasi dvignili in pričeli plesati. Nato sem jih opomnila še na živali v gozdu. Najprej so se spomnili na medveda in prikazali njegovo hojo.
Nekaj deklic je po vseh štirih hodilo okrog, dva fanta sta se valjala po tleh. Deček A. je začel oponašati tigra in grozeče rjoveti. Plesali so na tretji ritem.
Pri četrtem ritmu so plesali bolj umirjeno, čeprav so večinoma še malo skakali. Le nekaj deklic je oponašalo baletke. Zadnji ritem je bil veliko bolj umirjen od prejšnjih, otroci so se vlegli na tla ali se počasi vrteli. Nato so spet neutrudno skakali in uživali v plesu.
Evalvacija:
Otrokom je bila naloga zelo všeč in nekateri so se vanjo popolnoma vživeli. Opažam, da imajo otroci ples »5-ih ritmov« zelo radi. Skozi ves ples sem jih vodila z vprašanji, takoj ko jih nisem spodbujala, so pričeli plesati prosto po svoje. Ples imajo moji otroci zares zelo radi, radi se izražajo preko gibov. Zato je tudi velikokrat del naših dejavnosti.
Vedno pa se tudi najde kdo od otrok, ki ne želi sodelovati, včasih zato, ker ima slab dan, nekateri otroci pa se tudi sicer redko udeležujejo skupnih aktivnosti. Tudi tokrat se nam niso pridružile tri deklice, ki so stale in opazovale dogajanje.
8. DEJAVNOST – UMETNOST, NARAVA
OGLED FILMA Lisjaček potepin, na temo gozdnih živali.
Otroke spodbudim k SIMBOLNI IGRI na temo filma – gozd, gozdne živali.
Cilji:
Otrok spoznava življenje v gozdu (vir informacij je dokumentarna zgodba).
Otrok se vživi v različne vloge, podoživlja vsebino, izraža svojo kreativnost.
Otrok sodeluje z drugimi otroki, se dogovarja, sklepa kompromise.
Potek dejavnosti:
Prva reakcija otrok, ko sem jim pokazala ovitek DVD-ja, je bilo veselje. Prepričani so bili, da si bodo ogledali risanko. »Ni risanka«, sem rekla, »je pa prav tako zanimiva zgodba o nekem posebnem junaku. Vas zanima?« Seveda so bili takoj pripravljeni na ogled filma.
Dokumentarni film prikazuje življenje in dogodivščine lisjačka, ki je ostal sam v gozdu. Film vsebuje več različnih sklopov, v katerih je prikazano življenje, težave, prijatelje in sovražnike lisjačka, njegovo borbo za hrano in še marsikaj. Ogledali smo si nekaj teh posameznih sklopov. Celoten film je predolg, da bi si ga otroci lahko ogledali naenkrat. Že med ogledom so komentirali lisjačkovo vedenje, njegove dogodivščine, mu razlagali, kaj naj stori, ko ni mogel do hrane.
Evalvacija:
Vse, kar so videli in jim je ostalo v spominu, so kasneje preigravali v simbolni igri. Najprej so vsi želeli biti lisjački. Tako smo dobili vsaj petnajst lisjačkov, ki so se med seboj igrali, prerivali, žgečkali. Počasi pa so pričeli z vživljanjem v druge živali, ki so nastopale v filmu.
Pripravili so domove, ki so jih zgradili iz miz, uporabljali so vse naravne materiale, ki jih imamo na voljo v igralnici. Iz odej in rut so pripravili ležišča, vzeli pa so tudi vse plišaste igrače. Igra je potekala v majhnih skupinah ali v parih, otroci so prehajali med skupinami. Ko je srnica »padla in si zlomila nogo«, se je igra obrnila v drugo smer. Takoj smo dobili nekaj zdravnikov, prosili so za zdravniški igralni komplet. Otroci so pričeli previjati roke in noge, meriti vročino in pritisk ter poslušati srce. Eden od pacientov sem bila tudi jaz in so me resno obravnavali, saj sem bila zelo bolna in sem morala ostati v bolnišnici. Zdravili so tudi plišaste živali in drug drugega. Tema zdravnik jim je veliko bližja od teme gozd, saj je naš vrtec sredi
mesta. Skoraj vsak dan slišimo sirene reševalcev, policistov, gasilcev in se o teh poklicih veliko pogovarjamo. Gozd pa, kot sem že omenila, ni blizu in tako nimajo toliko možnosti za spoznavanje.