Skupna kmetijska politika proti letu 2020

Leta 2013 je bila sprejeta nova reforma SKP, za obdobje od leta 2014 do leta 2020. Na novo sprejeta usmeritev SKP naj bi omogočala pošteno, zeleno in učinkovitejšo evropsko kmetijsko politiko. Razvoj in usmeritev SKP v programskem obdobju od leta 2014 do 2020 opredeljuje krovni dokument Evropske komisije iz leta 2010 (Sporočilo ..., 2010).

Dokument je nastal kot odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu skupnosti, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Skupna kmetijska politika proti letu 2020, je pripravljeno na podlagi obširne javne razprave iz leta 2010. Objavljeno sporočilo je splošno in SKP kot poglavitne cilje navaja: vitalno proizvodnjo hrane, trajnostno upravljanje naravnih virov, sprejemanje ukrepov na področju podnebnih sprememb in uravnotežen ozemeljski razvoj podeželskih območij.

V izraženih mnenjih so bili priporočeni tudi naslednji cilji (Sporočilo ..., 2010):

 evropskim državljanom se zagotovi dolgoročna varnost preskrbe s hrano. Prispevali bi tudi k naraščajočemu svetovnemu povpraševanju po hrani;

 evropskim državljanom se zagotovi kakovostno, varno in raznoliko hrano. Pri trajnostni pridelavi hrane se upošteva zahteve EU glede okolja, vode, zdravja in dobrega počutja živali, zdravja rastlin in javnega zdravja;

 ustvarjanje lokalnih delovnih mest na podlagi ohranitve podeželskih skupnosti, za katere je kmetovanje pomembna gospodarska panoga.

Zgoraj navedeni cilji zahtevajo spremembo instrumentov dosedanje SKP. Sistem neposrednih plačil naj bi se prilagodil s prerazporeditvijo, preoblikovanjem in boljšo usmerjenostjo pomoči. Omenjeno sporočilo navaja, da naj bi prihodnja dodelitev neposrednih plačil temeljila na več dejavnikih, in sicer: podpori osnovnega dohodka, uvedbi zelene komponente ter podpori za območja s posebnimi naravnimi ovirami. Uvedle naj bi se ločene podpore za mala in velika kmetijska gospodarstva. Sedanji mehanizmi se morajo prilagoditi in poenostaviti ter hkrati ohraniti dosedanje tržne ukrepe. Politika razvoja podeželja naj bi še naprej spodbujala konkurenčnost kmetijstva in prispevala k trajnostnemu upravljanju naravnih virov. Skrbeti bo morala tudi za uravnotežen teritorialni razvoj kmetijstva. V Sporočilu je tudi navedeno, da bo v prihodnje potrebno največjo pozornost posvečati okolju, podnebnim spremembam in inovacijam (Sporočilo ... , 2010).

Skupna kmetijska politika za ohranjanje svoje trdnosti še vedno temelji na dveh stebrih. Da bi prihodnja SKP s svojo tržno usmeritvijo dosegla zastavljene cilje, mora biti njen 1.

steber bolj zelen in pravičneje zasnovan. Poglede 2. stebra pa mora bolj usmeriti k inovacijam, konkurenčnosti, podnebnim spremembam in okolju.

Prvi steber kmetijske politike: neposredna plačila so z novo SKP postala bolj »zelena« in prehajajo iz »popolnoma nevezane pomoči« na »usmerjeno pomoč«. Kar pomeni, da sistem nevezane kmetijske pomoči prehaja v sistem, kjer je vsaka komponenta povezana z določenimi cilji in funkcijami (Massot, 2016). Države članice morajo 30% svojih nacionalnih sredstev za neposredna plačila nameniti za »zeleno« komponento. Kar pomeni, da bo vsako kmetijsko gospodarstvo ob upoštevanju kmetijskih praks, ki koristijo okolju in

podnebju, dobilo dodatno plačilo na hektar. Preostalih 70% se nameni za »osnovna plačila« (shema enotnega plačila na hektar), in sicer po odbitku zneskov, ki so bili uporabljeni za dodatke za mlade kmete, za dodatke za območja z omejenimi možnostmi, shemo za male kmete, prerazporeditveno plačilo in vezana plačila (Massot, 2016).

Shema za male kmete: države članice lahko malim kmetov za sodelovanje v poenostavljeni shemi dodelijo do 1250 evrov denarne pomoči ne glede na velikost kmetije. Udeleženci so izključeni iz zelene komponente in za njih veljajo manj stroge zahteve v zvezi z navzkrižno skladnostjo.

Sistem navzkrižne skladnosti: kmetje morajo za dodelitev neposrednih plačil izpolnjevati naslednje pogoje: standarde glede okoljskih in kmetijskih pogojev (omejitev erozije, ohranjanje strukture in vsebnosti organskih snovi v tleh in zagotavljanje minimalne ravni vzdrževanja). Upoštevati morajo evropske standarde na področju javnega zdravja, zdravja živali, okolja in dobrobiti živali. Ob neupoštevanju pravil navzkrižne skladnosti se kmetu znižajo neposredna plačila ali celo ukinejo.

Zelena komponenta: vsako kmetijsko gospodarstvo bo ob upoštevanju kmetijskih praks, ki koristijo okolju in podnebju, dobilo dodatno plačilo na hektar. Kmet mora zagotoviti raznovrstnost pridelkov, ohranjati obstoječe trajno travinje in ohranjati površine z ekološkim pomenom (velja za kmetijo, ki obsega več kot 15 ha in ima 5% obdelovalne površine z ekološkim pomenom). Ob neizpolnjevanju obveznosti »zelene« komponente lahko kršitelj izgubi tudi do 125% svoje »zelene« podpore.

Režim za mlade kmete (kmetje mlajši od 40 let, nove kmetije, kmetije ustanovljene v zadnjih petih letih): osnovno plačilo za mlade kmete se za prvih pet let kmetovanja dopolni z dodatnimi 25% vrednosti pravic. Sprejeti ukrep je namenjen tudi spodbujanju generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju (Massot, 2016).

Vezana plačila: plačila, ki so povezana z določenimi pridelki z namenom ohranitve in podpore proizvodnje (strna žita, mleko v gorskih območjih) (Massot, 2016).

V Programu razvoja podeželja 2014-2020 (Program ..., 2013) drugi steber vključuje šest prednostnih nalog, ki naj bi pripomogle k doseganju glavnih ciljev politike razvoja podeželja:

1. prednostna naloga: pospeševanje prenosa znanja v kmetijstvu in gozdarstvu; cilj naloge je, da se s pomočjo usposabljanja, pridobitve strokovnih znanj in predstavitvene dejavnosti, doseže višjo stopnjo usposobljenosti v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu;

2. prednostna naloga: povečanje konkurenčnosti kmetijstva in vitalnosti kmetij; cilj naloge je, da z izboljšanjem učinkovitosti rabe dušikovih gnojil in izboljšanjem skladiščenja živinskih gnojil, z modernizacijo in mehanizacijo kmetijstva ter naložbami za prilagajanje novo uvedenim standardom EU doseže dvig samooskrbe.

Pomemben element te naloge so tudi mladi kmetje. Z nudenjem finančne pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete se želi izboljšati razvojne sposobnosti kmetijskih gospodarstev.

3. prednostna naloga: spodbujanje organizacije prehranskih verig in obvladovanja tveganja v kmetijstvu: cilj te naloge je doseči dvig dodane vrednosti in cen kmetijskih proizvodov ter večjo ponudbo lokalnih proizvodov višje kakovosti na trgu. Kmetijskim gospodarstvom naj bi se za novo sodelovanje v shemah kakovosti nudila podpora v obliki letnega spodbujevalnega plačila za obdobje 5 let. Pomoči bi bili deležni tudi mladi kmetje;

4. prednostna naloga: ohranjanje in krepitev ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva; poglavitni cilj je ohranjanje biotske raznovrstnosti ter kulturne krajine.

5. prednostna naloga: spodbujanje učinkovite uporabe virov in prehod v nizkoogljično gospodarstvo; cilj pri tem je zmanjšanje odvisnosti kmetijstva od podnebnih sprememb. Kmetijska gospodarstva bi spodbujali k naložbam v namakanje, zbiranje in čiščenje voda ter zmanjšanje porabe energije in povečanje pridelave biomase pridobljene iz kmetijstva za pridobivanje obnovljive energije;

6. prednostna naloga: izkoriščanje potenciala delovnih mest in razvoja podeželskih območij; cilj je krepitev podeželskega gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest ter s tem enakomernejši razvoj podeželja.