Slovenski fazni S-model

Na podlagi Hubermanovega faznega modela je bila zasnovana raziskava, v kateri so ugotavljali, kako se modalne faze karier slovenskih učiteljev razlikujejo in kje so podobne Hubermanovem faznem modelu kariere oziroma koliko lahko Hubermanov model apliciramo na slovenske razmere. Na podlagi raziskave je bil oblikovan slovenski fazni S-model razvoja kariere (Javrh, 2008).

49 Slika 12: S-model razvoja kariere

VIR: Javrh (2008, str.27)

Pri raziskavi so se v nekaterih fazah pojavljale karakteristike, ki odstopajo od Hubermanovega modela. Pri S-modelu se poleg zgoraj omenjene »zaželene« in

»nezaželene« strani pojavi še »nevtralna« oziroma »običajna« poklicna pot, ki poteka po sredini in predstavlja optimalno uravnoteženost vseh izkušenj v zrelem obdobju (Javrh, 2011b). Omenjeni trije toki povzemajo tri tipične učitelje, ki jih lahko opredelimo v zreli karieri. Prvi, ki se identificira z levo »zaželjeno« stranjo, je kritični entuziast, ki predstavlja mladostno aktivnost, se povezuje s širšim okoljem in je družbeno kritičen. Drugi, ki se pojavlja v »nevtralni« sredini, je zreli, sproščen učitelj, ki je osredotočen na delo v razredu in ga odlikuje strokovna odličnost. V tretji, desni »nezaželeni« strani, pa je nemočen, zagrenjen učitelj, ki želi čimprej zapustiti poklic (Javrh, 2008).

50 Značilnosti faz:

VSTOP V POUČEVANJE IN ZGODNJE OBDOBJE KARIERE (do dopolnjenih 6 let poučevanja)

 faza preživetja in odkrivanja

Vstop v kariero za učitelja novinca ni lahek. Huberman to opisuje kot bitko za

»preživetje«, soočanje z realnostjo in neprestanim preizkušanjem. Značilno je, da se posameznik pretirano ukvarja s samim seboj, svojimi občutki neustreznosti in se sooča s številnimi težavami v razredu. Hkrati pa je to tudi faza »odkrivanja«, ki pomeni entuziazem za poučevanje, uživanje v poučevanju in pripadnosti strokovnemu timu (Javrh, 2008). V prvi fazi je izrednega pomena šolska klima, dobri medsebojni odnosi med zaposlenimi na šoli (Javrh, 2011b), saj imajo izkustva, s katerimi se novinec sooči ob vstopu, velik vpliv na njegovo delo v kasnejših obdobjih kariere (Javrh, 2007), hkrati pa jih ta faza ob vstopu prepriča, ali je poučevanje za njih pravi poklic (Javrh, 2008).

 faza stabilizacije

Je najbolj univerzalna faza, ki je identificirana v vseh poklicih in odloča o kakovosti posameznikovega kariernega razvoja. Učitelji v tej fazi pridobivajo gotovost vase, občutijo določeno samozavest in suverenost. Vse manj je pomembna vloga mentorja, bolj pomembni so pozitivni stiki z drugimi sodelavci in lasten položaj v zbornici.

Tisti, ki tega ne dosežejo, bodo to popravili v naslednji fazi. Značilno je intenzivno razvijanje različnih poklicnih kompetenc, pogoste so menjave šol, razmišljanja o nadaljnjem študiju, sodelovanje s kolegi strokovnjaki, s katerimi izmenjujejo izkušnje in poglabljanje v stroko. To že nakazuje na naslednjo stopnjo poklicne aktivnosti in eksperimentiranja (Javrh, 2008).

SREDNJE OBDOBJE KARIERE (od 7 do 18 let poučevanja)

 faza poklicne aktivnosti in eksperimentiranja

V tej fazi je značilen aktivizem. Učitelji postanejo učitelji s pravili in zahtevami, njihova vloga na šoli postane prepoznavna. Kot taki postavljajo meje učencem in staršem, suvereni pa so tudi do lokalne skupnosti (Javrh, 2007). Značilnost obdobja je, da učitelji v razredu izvajajo manjše eksperimente, preizkušajo različne pristope, postajajo bolj odgovorni. Z aktivizmom poskušajo uvajati spremembe in hkrati zaznavajo tudi, da lahko njihovo delo postane rutina, zato iščejo nove ideje in izzive

51

(Javrh, 2008). Izrednega pomena je še vedno sodelovanje s sodelavci in drugimi zaposlenimi na šoli in stalno strokovno izpopolnjevanje (Javrh, 2007). Značilni za to fazo sta tudi horizontalna in vertikalna mobilnost (Javrh, 2008).

 faza negotovosti in revizije

Je faza, ki lahko nastopi neposredno po fazi stabilizacije, lahko pa se pojavi vmes, ko je učitelj že v fazi eksperimentiranja in se sprožijo določene dileme, zaradi katerih zdrkne v negotovost. Izhoda iz te faze sta dva; ali učitelj postane konzervativen ali pa doseže sproščenost. Za to fazo so značilna negativna občutja in stališča, splošno nezadovoljstvo, strah pred rutino in izgorevanje. Nekateri učitelji so sposobni razrešiti in preiti krize, drugi ne (prav tam).

ZRELA KARIERA (od 19 do 30 let poučevanja)

 faza sproščenosti

Za to fazo je značilna sprememba v počutju, odpiranje navzven in uravnoteženost v ravnanju. Učitelji še vedno eksperimentirajo, sodelujejo v različnih dejavnostih, iščejo nove načine in so pri tem izkušeni. Ta faza prinaša sproščenost v smislu uporabe metod, gradiva, tehnik (Javrh, 2007). Njihovo poučevanje je dinamično z nenehnimi malimi spremembami. Hkrati pa učitelji omenjajo tudi prvo doživljanje

»staranja« in »izžetosti«. Učitelji se na različne načine soočajo in z različnimi strategijami premagujejo prve znake fizioloških težav, povezanih s staranjem. Ena od značilnosti te faze je tudi intenziven stik z učenci, sodelovanje in medosebni odnosi s sodelavci, drugimi na šoli in strokovnimi krogi zunaj šole (Javrh, 2008).

 faza nemoči

Za to fazo je značilno, da so učitelji v stikih bolj selektivni, družijo se zgolj s tistimi, ki jih podpirajo. Lahko se pojavi »zlom« ali »izgorelost«. Pri nekaterih učiteljih ni »stika«

z učenci, drugi pa so ga ohranili in imajo druge negativne izkušnje, ki vplivajo na pomanjkanje volje do dela (prav tam).

 faza kritične odgovornosti

Je faza, ki se pojavi pri S-modelu, medtem ko pri Hubermanovem modelu te faze ni.

Umešča se v isto časovno obdobje, kot zgoraj predstavljeni fazi. Značilni sta angažiranost, ko učitelj deluje v skladu s svojimi pogledi in vrednotami, in pozitivna kritičnost, ko učitelj vidi napake, ki ga spodbudijo in ga vodijo k premisleku in

52

zavzemanju stališč in odgovornosti. Učitelj deluje v skladu z višjimi vrednotami, zaradi potrditev v svoji karieri se počuti suvereno in zadovoljno. Delo strokovno obvlada, želi še zahtevnejše naloge in je kritičen do površinskih rešitev. Ima status izkušenega, polno odgovornega učitelja, ki se zna postaviti v vlogo učenca in poslušalca ter želi s svojim znanjem in izkustvi obogatiti druge (Javrh, 2008).

POSTOPNO IZPREGANJE (od 31 do 40 let poučevanja)

Za »sproščeno« izpreganje je značilno, da učitelji začnejo postopoma, vitalno opuščati.

Počasi se pomikajo v ozadje, vendar se še vključujejo v življenje šole, s strani vodstva pa so večkrat povabljeni v ospredje kot zaupanja vredni sodelavci. Takšni učitelji jasno izražajo kritike in podajajo svoje mnenje. Zadovoljni in pomirjeni so, če vedo, kdo jih bo nasledil. Počasi se pripravljajo na upokojitev. Nekateri imajo dovolj moči in karierne ambicije, da začnejo novo kariero (prav tam).

Za »zagrenjeno« izpreganje pa je značilno, da je učitelj karierno neizpolnjen, nima fizične in psihične kondicije, ne prihodnjih ambicij in si želi upokojitve. Čuti odgovornost do sistema, vendar ne vidi rešitev, je kritičen in se distancira. Hkrati pa je vidno izčrpan in nima pozitivnega mnenja o lastni učiteljski podobi (prav tam).

53