Zadnje vprašanje oziroma trditev je bila: »Za kakovost družinskega branja je pomembno sodelovanje staršev z vrtcem.« Največ anketirancev (27, to je 54 %) se popolnoma strinja s to trditvijo, le malo manj anketirancev (20, to je 40 %) se delno strinja s trditvijo. Obstajajo torej mnenja, da je za kakovost družinskega branja sodelovanje med starši in vrtcem pomembno, a imajo pri tem zadržke.
Eno iz med načel Kurikuluma za vrtce (2009) je načelo sodelovanja s starši, kar je eno izmed glavnih vodil dela v vrtcu. Na otrokovo pismenost vpliva več dejavnikov, kot so otrokove intelektualne sposobnosti ter tudi družinsko in vrtčevsko okolje. Najprej je za otroka najpomembnejša družina, kasneje pa veliko časa preživi tudi v vrtcu, zato je pomembno, da se vrtec in starši dopolnjujejo (Skubic, 2017). Vrtci spodbujajo družinsko branje z različnimi programi, zato je sodelovanje zelo pomembno. Vzgojitelji se pri svojem delu srečujejo z različnimi otroki in njihovimi starši, ki se razlikujejo med seboj po sposobnostih, stopnji izobrazbe in okolju, iz katerega prihajajo. Vse te razlike je treba pri delu v vrtcu upoštevati.
Tako bodo tudi starši pripravljeni, kar je pogoj za razvijanje sodelovanja med starši in vrtcem (Knaflič, 2003).
27 20
3 0
0 5 10 15 20 25 30
Popolnoma se strinjamo.
Delno se strinjam.
Se ne strinjam.
Ne morem se opredeliti.
37
8 SKLEP
Raziskava je pokazala, da je tako anketiranim vzgojiteljem kot tudi anketiranim staršem branje pomembno. Anketirani starši doma berejo otrokom skoraj vsak dan, saj se zavedajo pomena družinskega branja in njegovega vpliva na opismenjevanje otrok. Berejo različne vrste literature, najpogosteje slikanice. Ne poglabljajo se podrobneje v to, da bi brali prav določeno vrsto literature samo za to, da bi bili otroci uspešnejši pri opismenjevanju. Iz raziskave je razvidno tudi, da vrsta bralne literature ne vpliva posebej na opismenjevanje otrok. Anketirani vzgojitelji opazijo vpliv družinskega branja na opismenjevanje, vendar o velikem napredku ne morejo govoriti, saj je treba upoštevati individualni razvoj vsakega otroka. Vpliv se kaže predvsem v bogatejšem besedišču otroka, večjem zanimanju za knjige, daljši zbranosti, večjem sodelovanju pri dejavnostih, v razmišljanju. Anketirani vzgojitelji in starši se strinjajo, da je partnerski odnos med vrtcem in starši pomemben za kakovost družinskega branja in posledično za uspešnejše opismenjevanje otroka.
Družinsko branje ima pomemben vpliv na porajajočo se pismenost otroka. Tudi raziskava, ki jo je izvedla M. Grginič (2006), kaže na to, da obstajajo razlike v opismenjevanju otrok, ki so deležni občasnega, pogostega ali zelo pogostega branja. Glasno branje in dejavnost ob branju vplivajo na razvoj pismenosti pri otroku (Grginič, prav tam). Tudi L. Knaflič (2003) potrjuje, da je uspešnost opismenjevanja odvisna od tega, koliko spodbud in zgledov branja je bil otrok deležen v predšolskem obdobju v družini.
Raziskavo, ki sem jo izvedla, bi lahko nadgradila s pedagoškim eksperimentom. Izbrala bi si skupino otrok, ki bi jih spremljala daljše časovno obdobje. Najprej bi izvedla intervju s staršem otroka, nato bi z otroki izvajala različne dejavnosti za opismenjevanje. Ob tem bi v določenih časovnih intervalih otrokom dala »domačo nalogo«, ki bi jo izvedli s pomočjo staršev. Tako bi lahko lažje ugotovila, pri katerem otroku se pozna vpliv družinskega branja na opismenjevanje.
Ob pregledu in interpretaciji rezultatov so se mi porajala nekatera vprašanja, ki bi jih bilo zanimivo še raziskati, in sicer zakaj starši otrokom ne berejo oziroma jim berejo zelo poredko;
je za to kriva izkušnja iz otroštva ali miselnost; kaj je vzrok za mnenje, da se ne strinjajo, da je sodelovanje staršev z družino pomembno in kaj je vzrok pri vzgojiteljih, da se ne morejo opredeliti glede pomembnosti partnerskega odnosa za otrokovo opismenjevanje.
Čeprav se zavedamo, da je branje pomembno, še vedno obstajajo družine, kjer ne berejo oziroma to počnejo zelo poredko. Zavedati se moramo, da izkušnje, ki jih otrok dobi v otroštvu,
38
predvsem v družini, gradijo življenje. Da bi spodbudili tudi tiste, ki ne berejo, bi lahko v vrtcu dali staršem še več možnosti sodelovanja in odločanja v zvezi z dejavnostmi, ki vključujejo branje. Z večjo participacijo bi morda raje sodelovali in posledično več brali.
39
9 LITERATURA
Bošnjak, M. (2012). Partnerski odnos med vrtcem in starši, V M. Željeznov Seničar (ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši »družinami« (str. 43–49). Ljubljana: MiB.
Bucik, N. (2003). Motivacija za branje. V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 112–
118). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Bucik, N. (2009). Didaktične igre za spodbujanje porajajoče se pismenosti, V L. Knaflič in N.
Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 107–115). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Bucik, N. (2009). Razvijanje otrokove motivacije za branje v domačem okolju, V L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 17–26). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Cotič, M. in Medved Udovič, V. (2011). Učenje in poučevanje različnih vrst pismenosti, V M.
Cotič, V. Medved Udovič in S. Starc (ur.), Razvijanje različnih pismenosti (str. 11–27). Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno–raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
Dolinšek – Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovarjaj z mano!. Ljubljana: Epta.
Domicelj, M. (2003). Vrtec – okolje, ki spodbuja, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 44–48). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Erzeničnik Pačnik, M. (2007). Pomen spodbudnega okolja in interakcij za spodbujanje pismenosti v predšolskem obdobju, V B. Vrbovšek (ur.), Porajajoča se pismenost v predšolskem obdobju (str. 29–36). Ljubljana: Supra.
Fekonja, U., Kavčič, T. in Marjanovič Umek, L. (2002). Ravni, področja in kazalci kakovosti predšolske vzgoje v vrtcu, V L. Marjanovič Umek idr. (ur.), Kakovost v vrtcih (str. 39–51).
Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Glinšek, M. (2011). Predšolska bralna značka, V J. Zupan (ur.), Branje je potovanje: ob 50-letnici bralne značke (str. 233–238). Ljubljana: Društvo Bralne značke Slovenije.
Grginič, M. (2005). Porajajoča se pismenost. Domžale: Izolit.
Grginič, M. (2006). Družinska pismenost. Domžale: Izolit.
40
Grginič, M. (2008). Vsak po svoji poti do pismenosti: priročnik za vzgojitelje in starše predšolskih otrok. Mengeš: Izolit.
Grginič, M. in Zupančič, M. (2004). ABC-igralnica. Didaktične igre pri začetnem opismenjevanju. Domžale: Izolit.
Grosman, M. (2003). Pomen branja za posameznika in širšo družbo, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 10–12). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hanuš, B. (2003). Različne oblike spodbujanja branja pri nas, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 143–147). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hozjan, T. in Toth, T. (2012). Zagotavljanje kakovosti partnerskega odnosa, V M. Željeznov Seničar (ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši »družinami« (str. 65–74). Ljubljana: MiB.
Jamnik, T. (2003). Bralne izkušnje v zgodnjem otroštvu, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 40–43). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Jamnik, T. (2003). Dejavnosti ob branju, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 130–
132). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Jamnik, T. (2009). Književna vzgoja v vrtcu, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str.
58–64). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Jamnik, T. (2009). Družinsko branje in knjižnica, V D. Tancer - Kajnik (ur.), Otrok in knjiga (str. 70–75). Maribor: Mariborska knjižnica.
Knaflič, L. (1999). Družinska pismenost: konceptualni problemi pismenosti. Andragoška spoznanja, 5 (2), 17–22.
Knaflič, L. (2002). Kako družinska pismenost vpliva na pismenost otrok. Psihološka obzorja, 11 (2), 37–52.
Knaflič, L. (2003). Programi družinske pismenosti, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 150–151 ). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Knaflič, L. (2003). Različne družine – različni pristopi, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 65– 67). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Knaflič, L. (2003). Vzgoja bralca v družini, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 34–
39). Ljubljana: Mladinska knjiga.
41
Knaflič, L. (2009). Družinska pismenost v predšolskem obdobju, V L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 7–16). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Kordigel Aberšek, M. (2008). Didaktika mladinske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Kordigel, M. in Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Lepičnik Vodopivec, J. (2010). Sodelovanje staršev z vrtcem kot dejavnik kakovosti vrtca.
Revija za elementarno izobraževanje, 2–3. 63–78.
Logar, D. (2012). Delovni odnos med vzgojiteljem in starši, V M. Željeznov Seničar (ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši »družinami« (str. 35–42). Ljubljana: MiB.
Margan, U. in Kerin, M. (2013). Motivacija za branje. Vzgoja in izobraževanje, XLIV (2–3), 8–
15.
Marjanovič Umek, L. (2002). Kakovost v vrtcih v Evropi in po svetu, V L. Marjanovič Umek idr. (ur.), Kakovost v vrtcih (str. 11–20). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. (2007). Povezanost govornega razvoja s pismenostjo, V B. Vrbovšek, Porajajoča se pismenost v predšolskem obdobju (str. 12–17). Ljubljana: Supra.
Marjanovič Umek, L. (2010). Psihologija predšolskega otroka, V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce (str. 27–54). Maribor: Obzorja.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2003). Vloga branja in pripovedovanja v otrokovem razvoju, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 22–33). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Matko Lukan, I. (2009). Kako beremo z otrokom, V L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 27–42). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Mlakar, I. (2009). Raznovrstnost otroške literature, V L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 55–66). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Pečjak, S. (2003). Porajajoča se pismenost, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 119–
123). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar in Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija v šoli: merjenje in razvijanje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
42
Plut-Pregelj, L. (2013). Bralna pismenost – temelj smiselnega znanja z razumevanjem, V F.
Nolimal in T. Novakovič (ur.), Bralna pismenost v vrtcu in šoli (str. 63–82). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Poljanšek A. in Bucik, V. (2002). Evalvacija kakovosti, V L. Marjanovič Umek idr. (ur.), Kakovost v vrtcih (str. 21–35). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Sitar Cvetko, J. (2003). Ustvarjamo ob knjigi – igra z lutkami, V L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 95–106). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Skubic, D. (2017). Vloga vzgojiteljice oz. vzgojitelja v procesu razvijanja otrokove bralne pismenosti. Jezik in slovstvo, 62 (1), 3–15.
Stritar, U. (2003). Življenje s knjigo v vrtcu, V M. Blatnik Mohar (ur.), Beremo skupaj (str. 68–
72). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Suhodolčan, L. (2011). Otrok in knjiga, V J. Zupan (ur.), Branje je potovanje: ob 50-letnici bralne značke (str.40–43). Ljubljana: Društvo Bralne značke Slovenije.
Svetina, P. (2009). Kaj naj beremo z otroki, V L. Knaflič in N. Bucik (ur.), Branje za znanje in branje za zabavo (str. 67–69). Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Taštanoska, T. (2017). Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji 2016/2017. Ljubljana:
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno 4. 2. 2018, s:
http://www.eurydice.si/images/publikacije/BROSURA-vzgoja-in-izobrazevanje-v-RS-2016-17.pdf.
Žnidaršič, M. (2012). Sodobni pogledi na sodelovanje med vrtcem in starši, V M. Željeznov Seničar (ur.), Sodelovanje med vrtcem in starši »družinami« (str. 6–16). Ljubljana: MiB.
43
10 PRILOGA
VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJE
Sem Anja Mlakar, študentka Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, smer predšolska vzgoja. V okviru svojega diplomskega dela z naslovom Partnerski odnos vrtca in staršev – kazalnik kakovosti družinskega branja želim z vprašalnikom raziskati sodelovanje vrtca in staršev ter predvsem vpliv družinskega branja na otrokovo pismenost, zato Vas prosim, da si vzamete nekaj minut časa in rešite vprašalnik. Za Vaš čas se Vam iskreno zahvaljujem.
1. Spol (obkrožite): M / Ž
2. Starost (obkrožite):
a) 20–30 let.
b) 31–40 let.
c) 41–50 let.
č) 51–60 let.
3. Število let delovnih izkušenj (obkrožite):
a) 0–10 let.
b) 11–20 let.
c) 21–30 let.
č) 31–40 let.
4. Starostno obdobje, v katerem delujete kot vzgojitelj/ -ica predšolskih otrok (obkrožite):
a) Prvo starostno obdobje.
b) Drugo starostno obdobje.
5. Kakšen pomen pripisujete branju?
a) Zelo pomembno.
b) Pomembno.
c) Ni pomembno.
44
6. Kako velik pomen pripisujete družinskemu branju kot spodbujevalcu otrokove porajajoče se pismenosti?
a) Zelo velik pomen.
b) Velik pomen.
c) Srednji pomen.
č) Majhen pomen.
7. Kako ozaveščate starše o pomenu družinskega branja otroku za njegov nadaljnji razvoj in boljšo pismenost? (Obkrožite en odgovor.)
a) Z bralnimi dogodki v vrtcu.
b) Z izvajanjem strokovnih predavanj.
c) S pogovorom na pogovornih urah.
č) Z izvajanjem projektov spodbujanja branja.
d) Na roditeljskih sestankih.
e) Vse od naštetega.
8. Ali pri dejavnostih opismenjevanja zaznate vpliv družinskega branja?
a) Da.
b) Ne.
Kako?
_____________________________________________________________________
9. Ali se v vašem oddelku nahaja knjižni, bralni oziroma pravljični kotiček?
a) Da.
b) Ne.
45
10. S kom ali s čim si pomagate pri izbiri bralnega gradiva? (Obkrožite en odgovor.) a) Lastna presoja.
b) Priporočilni seznami.
c) Pomoč knjižničarja.
č) Predlogi staršev.
d) Želje otrok.
e) Vse od naštetega.
11. S kakšnim namenom berete otrokom? (Obkrožite en odgovor.)
a)
Načrtovana dejavnost z namenoseznanja otrok z literaturo.b)
Za potrebe uspavanja.c) Motivacija nadaljnje ustvarjanje.
č) Knjiga kot izhodišče za pogovor.
d) Nenačrtovana dejavnost za zapolnitev časa.
e) Vse od naštetega.
Naslednje vprašanje je v obliki trditve, pri kateri izrazite svoje strinjanje s to trditvijo.
12. Partnerski odnos med vrtcem in starši je zelo pomemben za otrokovo opismenjevanje.
a) Popolnoma se strinjam.
b) Se strinjam.
c) Se ne strinjam.
č) Ne morem se opredeliti.
Še enkrat hvala za Vaš čas!
46 VPRAŠALNIK ZA STARŠE
Sem Anja Mlakar, študentka Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, smer predšolska vzgoja. V okviru svojega diplomskega dela z naslovom Partnerski odnos vrtca in staršev – kazalnik kakovosti družinskega branja želim z vprašalnikom raziskati sodelovanje vrtca in staršev ter predvsem vpliv družinskega branja na otrokovo pismenost, zato Vas prosim, da si vzamete nekaj minut časa in rešite vprašalnik. Za Vaš čas se Vam iskreno zahvaljujem.
1. Spol (obkrožite): M / Ž
2. Najvišja izobrazba, ki ste jo dosegli (obkrožite):
a) Osnovna šola.
b) Poklicna srednja šola.
c) Srednja strokovna šola.
č) Višja strokovna šola.
d) Visoka strokovna šola.
e) Univerza in več.
3. Vaša starost (obkrožite):
a) 20–25 let.
b) 26–30 let.
c) 31–35 let.
č) 36–40 let.
d) Nad 40 let.
4. Število otrok v družini (obkrožite):
a) En.
b) Dva.
c) Trije
č) Več kot trije.
47 5. Starost otrok/-a:
a) 1–2 leti.
b) 2–3 leta.
c) 3–4 leta.
č) 4–5 let.
d) 5–6 let.
6. Ali doma berete z otroki?
a) Da.
b) Ne.
7. Kako pogosto berete otroku oz. z otrokom? (Obkrožite en odgovor).
a) Vsak dan.
b) Ob koncu tedna.
c) Večkrat na teden.
č) Večkrat na mesec.
d) Nekajkrat na leto.
e) Ko otrok izrazi željo.
f) Nikoli.
8. Kaj berete otrokom? (Obkrožite en odgovor.) a) Slikanice.
b) Pravljice in zgodbe.
c) Ljudske pravljice.
č) Strokovno literaturo (enciklopedije itd.) d) Pesmi in uganke.
e) Časopis in revije.
f) Vse vrste literature.
g) Nič.
48
9. S kakšnim namenom berete otrokom? (Obkrožite en odgovor.) a) Za uspavanje pred spanjem.
b) Da spozna novo pravljico.
c) Za potrebe programa bralna značka/pravljični palček/bralni nahrbtnik/ … č) Za preživljanje skupnega časa.
d) Vse od naštetega.
e) Ne berem.
10. Kako pogosto po branju z otrokom počnete naslednje? (Z X označite v polju.)
POGOSTO VČASIH REDKO NIKOLI
Pogovor o prebranem.
Obnova ob ilustracijah.
Risanje po pravljici.
Glasbeno ustvarjanje po pravljici.
Igra z lutkami
(uprizoritev pravljice).
11. Ali vaš otrok sodeluje v programih? (označite z X) Pravljični palček
Bralna značka Bralni nahrbtnik
Pravljične urice v knjižnici
Naslednji dve vprašanji sta v obliki trditve, pri katerih izrazite svoje strinjanje s to trditvijo.
12. Družinsko branje je pomembno za otrokovo opismenjevanje.
a) Popolnoma se strinjam.
b) Delno se strinjam.
c) Se ne strinjam.
č) Ne morem se opredeliti.
49
13. Za kakovost družinskega branja je pomembno sodelovanje staršev z vrtcem.
a) Popolnoma se strinjam.
b) Delno se strinjam.
c) Se ne strinjam.
č) Ne morem se opredeliti.
Še enkrat hvala za Vaš čas!