Sodobna implementacija Haecklovega pristopa na primeru geometrije treh iz- iz-branih mikrobnih vrst

V eksperimentalnem delu naloge sem skušal definirati matematični vzorec rasti pri treh izbranih mikroorganizmih in ga povezati s Haecklovim pristopom, opisanem v njegovem delu Umetnostne podobe narave (Kunstformen der Natur). Ugotovil sem, da gliva Trimmatostroma salinum raste v fraktalnem vzorcu, podobnem Mendelbrotovi funkciji.

Tak vzorec rasti je v naravi precej pogost. Med drugim je značilen tudi za mnoge radiolarije iz podreda polycyttaria (danes po večini nadomeščen s polyzoa), ki je v delu Umetnostne podobe narave predstavljen na grafičnem listu številka 51. Poleg tega pa podobne vzorce fraktalne rasti z različno stopnjo vejanja (iteracij) izkazujejo številni drugi organizmi, prikazani v Haecklovem delu. Na ta način organizmi učinkovito povečajo svojo ploskev za izkoriščanje naravnih virov oz. zajem hranil iz okolja, kar je verjetno tudi glavni razlog tovrstnega vzorca rasti pri glivi T. salinum.

Za razliko od T. salinum pa gliva Phaeotheca triangularis in alga z začasno oznako ZVKDS izkazujeta podobno rast. Ta sledi neevklidskim vzorcem rasti oz. gubanju površine, podobnem temu, ki ga poznamo že iz sveta koralnjakov (Anthozoa), mahovnjakov (Bryozoa) in drugih, predvsem na morsko podlago pritrjenih organizmov.

Neevklidsko geometrični prostori optimalno povečajo površino v omejeni prostornini, s čimer lahko organizmi s tako geometrijo telesa zelo učinkovito povečajo svojo površino v dani prostornini in jo izkoristijo za pridobivanje hranil in drugih naravnih virov, potrebnih za preživetje. Alga ZVKDS na ta način poveča zeleno površino, na katero pada svetloba, in tako vrši fotosintezo. Gliva P. triangularis pa lahko na ta način v ugodnih razmerah za rast poveča površino za prehod kisika in s tem hitrejši oksidativni metabolizem ter samo rast.

Makroskopska oblika rasti kolonije bi bila lahko povezana tudi z obliko celic, ki sestavljajo kolonijo. Celice tako alge ZVKDS kot tudi glive P. triangularis so kroglaste oz. globularne oblike, medtem ko so celice glive T. salinum bolj podolgovate oblike, združene v razvejane verižice.

Podrobnejša grafična predstavitev je prikazana v prilogi C.

5 SKLEPI

Stičišče umetnosti in znanosti je za molekularne znanosti o življenju še vedno nenavadno, a pomembno področje. Zanj sem se odločil naglo, a zelo premišljeno. Vedno so me navdihovala dela s področij, ki sicer niso striktno znanstvena, vendar so se mi zdela za razumevanje znanosti še kako pomembna. Med študijem sem se zato večkrat soočil z nerazumevanjem splošne znanstvene javnosti. Občutek nerazumljenosti me je vedno znova spodbujal k prevpraševanju lastne poklicne identitete. Kljub temu sem ostal zvest samemu sebi in skušam jasno zagovarjati svoja stališča.

Umetnost in znanost pogosto še vedno obravnavamo ločeno, kot dve nepovezani disciplini.

Iz predstavljenega teoretičnega in zgodovinskega pregleda medsebojnih interakcij znanosti in umetnosti pa je razvidno, da sta si področji zelo podobni in ju v nekaterih ozirih lahko obravnavamo tudi skupaj kot eno razširjeno področje.

Znanstveno-tehnološki napredek je vplival na razvoj umetnosti in njen izraz. Iz zgodovinskega pregleda je razvidno ponavljanje vzorcev ustvarjanja, ki se navezujejo en na drugega in težijo k vedno manjšim strukturam. Iz tega lahko sklenem, da vizualno umetnost najpogosteje zanimajo predvsem meje, do katerih seže tehnološki in znanstveni razvoj časa, v katerem nastaja. Tako so bili umetniki v začetku 20. stoletja močno fascinirani predvsem nad celicami in mikroskopsko majhnimi organizmi. Kasneje nam je tehnološki napredek omogočal vizualizacijo še manjših struktur, kot so proteini, DNA in ostale biološke makromolekule. To se odraža tudi v umetnosti in ločljivosti umetniških del.

Na to se je osredotočala moja četrta hipoteza, ki jo lahko prav tako potrdimo.

Napredek v znanosti je prinesel tudi nove materiale. Ti so umetnosti omogočali nove načine izražanja, kar je bilo posebej očitno predvsem na primerih iz sveta industrijskega in modnega oblikovanja. Uporaba novih materialov v umetnosti je pogosto tudi odziv na družbeno-aktualne problematike, kot so etične dileme, povezane z uporabo živalskih proizvodov v tekstilni industriji in njenim okoljskim bremenom itd., zato so različni oblikovalci in umetniki poskušali iskati nove načine reševanja teh globalnih težav in istočasno opozarjati nanje ter hkrati prebujati in ozaveščati družbo.

Inovacije umetnikov na tem področju so pomembne tudi v znanosti, ki lahko nove materiale uporablja pri svojem delu in s tem na temelju umetnosti razvija tudi znanstvene projekte. Dober primer tega je na primer podjetje MycoWorks, ki iz glivnega micelija izdeluje »gobje usnje«. Podobno so tudi drugi umetniško-znanstveni projekti (na primer opisane voščene figure) pomembno prispevali k znanstvenemu napredku. To potrjuje tudi prve tri zastavljene hipoteze in izpolnjuje zastavljeni cilj.

Poleg omenjenih sklepov pa sem med delom in spoznavanjem interdisciplinarnega področja umetnosti in znanosti prišel še do dveh pomembnih ugotovitev. Prej sicer precej omejeno področje bioumetnosti je posebej v drugi polovici 20. stoletja in 21. stoletju

doživelo mnogo večji razcvet, kot sem si sprva upal pomisliti. Danes so področja molekularne umetnosti in znanosti povsem organsko prepletena med sabo in na tem področju deluje cela množica različnih umetnikov in znanstvenikov. Zaradi dinamičnosti in števila posameznikov je področje zaenkrat dokaj nepregledno in težko obvladljivo, zato so v tem magistrskem delu predstavljeni zgolj nekateri avtorji, ki sem jih izbral po lastni presoji. Na področju bi bilo sicer vredno omeniti tudi številne druge. Posebej v zadnjem času je pomembna Marta de Menezes (1975) s svojimi projekti Narava? (Nature?) (1999–

2000), Funkcijski portreti (Functional portraits) (2002–2003), Dekon: dekonstrukcija, dekontaminacija, dekompozicija (Decon: deconstruction, decontamination, decomposition) (2007). Poleg nje na področju povezovanja umetnosti in znanosti v bolj akademskem kontekstu pod okriljem avstralske univerze The University of Western Australia deluje specializiran laboratorij SymbioticA, kjer razvijajo različne umetniške projekte z visoko znanstveno in umetniško vrednostjo. Področje bioumetnosti je zelo razvito tudi v slovenskem kulturnem in umetniškem prostoru, v katerem ustvarja več zelo kvalitetnih in mednarodno uveljavljenih umetnikov oz. umetnic. Med njimi velja izpostaviti Majo Smrekar (1978), Špelo Petrič in Polono Tratnik (1976).

Poleg tega sem med pripravo magistrskega dela in raziskovanjem področja ugotovil, da povezave med znanostjo in umetnostjo niso omejene zgolj na vizualne umetnosti. Različne znanstvene metode, prakse in pogledi se prepletajo tudi z glasbo in drugimi vrstami umetnosti. Britanski umetnik Joe Davis (1950) je leta 2011 na primer izdelal bakterijski radio (Bacterial Radio), ki električni signal, zajet iz bakterijske kulture, pretvarja v zvok.

Za to svoje delo je leta 2012 prejel tudi najprestižnejšo nagrado s področja elektronske in interaktivne umetnosti, računalniške animacije, digitalne kulture in glasbe – Prix Ars Electronica, ki jo vsako leto podeljujejo v avstrijskem Linzu.

S tem je postalo očitno, da širina in kompleksnost samega področja, za katerega sem sprva mislil, da ga bom lahko dokaj celostno predstavil, vsekakor presega okvirje magistrskega dela. Dodatno je v povezavo med umetnostjo in znanostjo vpletena tudi religija, na kar na začetku nisem pomislil. Znanost, umetnost in religija tako tvorijo »trikotnik«, ki bi ga bilo najbolj smiselno obravnavati skupaj kot celoto in osvetliti medsebojen vpliv vseh treh področij. To je vsekakor dobro izhodišče za nadaljnje delo na tem področju, ki sem ga poskusil vsaj okvirno začrtati s to magistrsko nalogo. V njej sem se bil zaradi omenjenih razlogov primoran omejiti na nekaj primerov, ki sledijo zastavljenim ciljem in zgodbi. Ta pa kaže na le nekaj posameznih fenomenov, predstavljenih v sklepih na začetku poglavja.

Slika 38: Randolph Femmer – fotomikrografija desetih vrst morskih radiolarij, 2016.

6 VIRI

A Royal Tribute 1933. 1933.

https://www.britishpathe.com/video/a-royal-tribute/query/st+Marys+Hospital (28.

jan. 2020)

Achtman M., Morelli G., Zhu P., Wirth T., Diehl I., Kusecek B., Vogler A. J., Wagner D.

M., Allender C. J., Easterday W. R., Chanal-Francisque V., Worsham P., Thomson N. R., Parkhil J., Lindler L. E., Carniel E., Keim P. 2009. Microevolution and histo-ry of the plague bacillus, Yersinia pestis. Proceedings of the National Academy of Sciences, 101, 51: 17837-17842

Adajian T. 2007. Stanford encyclopedia of philosophy.

https://seop.illc.uva.nl/entries/art-definition/ (29. feb. 2020)

Al-Suwaiyel Μ. I., Alani D., Al-Swailem A. 2006. An investigation of Fibonacci-like se-quences in biology and mathematics. International Journal of Nonlinear Sciences and Numerical Simulation, 7, 2: 133-136

Allen A. 2003. Mathematical Modeling of the Nautilus Shell. AB Undergraduate Mathe-matics Exchange, 1, 1: 21-23

American Society for Microbiology Agar Art. 2020.

https://www.asm.org/Events/2019-ASM-Agar-Art-Contest/Home (28. jan. 2020) Armond K. 2013. Cosmic Men: Wyndham Lewis, Ernst Haeckel, and Paul Scheerbart. The

Journal of Wyndham Lewis Studies, 4: 41

Ažman M. 2016. Epistemologija in njen čas. Filozofski vestnik, 29, 3: 7-32

Bacci F., Melcher D. 2011. Art and the Senses. 1. izd. Oxford, Oxford University Press:

676 str.

Ball P. 2009. Shapes: nature's patterns: a tapestry in three parts. Oxford, Oxford University Press: 312 str.

Batis J., Brglez I., Cimerman A., Lazar J., Konjajev A., Koren S., Kozak M., Mahne I., Marin J., Megušar F. 1994. Mikrobiološki slovar. Slovensko mikrobiološko društvo.

https://www.termania.net/slovarji/96/mikrobioloski-slovar (29. feb. 2020)

Berlyne D. E. 1974. Studies in the new experimental aesthetics: Steps toward an objective psychology of aesthetic appreciation. Abingdon, Taylor & Francis: 340 str.

Bogen J. 2009. Theory and observation in science. Stanford encyclopedia of philosophy.

https://plato.stanford.edu/entries/science-theory-observation/ (29. feb. 2020)

Bogner A., Jouneau P.-H., Thollet G., Basset D., Gauthier C. 2007. A history of scanning electron microscopy developments: towards “wet-STEM” imaging. Micron, 38, 4:

390-401

Borrelli-Persson L. 2012. Spring 2012 couture Iris van Herpen. Vogue.

https://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2012-couture/iris-van-herpen (19.

mar. 2019)

Bove F. J. 1970. The history of ergot. V: The Story of Ergot. 1. izd. Bove F. J. Basel, Karger Publishers: 134-165

Brakeley T. C., Sam J. M. J. 1979. American art: painting, sculpture, architecture, decora-tive arts, photography. New York, Abrams Books: 616 str.

Breidbach O. 2006. Visions of nature: The art and science of Ernst Haeckel. München, znanosti. Izbrani spisi. Ljubljana, Studia Humanitatis: 168 str.

Carlson M. D. A., Morrison R. S. 2009. Study design, precision, and validity in observa-tional studies. Journal of palliative medicine, 12, 1: 77-82

Chatterjee A., Vartanian O. 2014. Neuroaesthetics. Trends in cognitive sciences, 18, 7:

370-375

Chen J. C., Amar A. P., Levy M. L., Apuzzo M. L. 1999. The development of anatomic art and sciences: the ceroplastica anatomic models of La Specola. Neurosurgery, 45, 4:

883-892

Clifford Rose F. 2004. Neurology of the arts: painting, music, literature. London, Imperial College Press: 452 str.

Conrado R. J., Wu G. C., Boock J. T., Xu H., Chen S. Y., Lebar T., Turnšek J., Tomšiš N., Avbelj M., Gaber R., Koprivnjak T., Mori J., Glavnik V., Vovk I., Benčina M., Hodnik V., Anderluh G., Dueber J. E., Jerala R., DeLisa M. P. 2012. DNA-guided assembly of biosynthetic pathways promotes improved catalytic efficiency. Nucleic acids research, 40, 4: 1879-1889

Crespo A. S. 2018. Killer in the rye: St. Anthony’s fire. National Geographic.

https://www.nationalgeographic.com/history/magazine/2018/11-12/ergotism-infections-medieval-europe/ (20. feb. 2019)

Cumming E., Kaplan W. 1991. The arts and crafts movement. London, Thames and Hud-son: 216 str.

Debré P. 1998. Louis Pasteur. Baltimore, Johns Hopkins University Press: 552 str.

Della Monica M., Galzerano D., Di Michele S., Acquaviva F., Gregorio G., Lonardo F., Sguazzo F., Scarano F., Lama D., Scarano G. 2013. Science, art, and mistery in the statues and in the anatomical machines of the prince of sansevero: The masterpieces of the “Sansevero Chapel”. American Journal of Medical Genetics. Part A, 161, 11:

2920-2929

Dolenc S. 2007. Kako je filozof pomagal znanstveniku do Nobelove nagrade.

Kvarkadabra, časopis za tolmačenje znanosti.

https://kvarkadabra.net/2007/07/eccles-in-popper/ (2. feb. 2020)

Dumitriu A. 2017. Controlled commodities: An Artist’s obsession with microbiology.

Microbiologist, 18, 2: 18-21

Encyclopaedia Britanica. https://www.britannica.com (28. jan. 2020)

Fernandez-Rodriguez J., Moser F., Song M., Voigt C. A. 2017. Engineering RGB color vision into Escherichia coli. Nature chemical biology, 13: 706-708

Feyerabend P. K., Mulej L., Hozjan S. 2008. Znanost kot umetnost. Ljubljana, Sophia: 192 str.

Fletcher R. 1898. A Tragedy of the Great Plague of Milan in 1630. Charleston, Nabu Press: 28 str.

Fraenkel G. S. 1959. The raison d'etre of secondary plant substances. Science, 129, 3361:

1466-1470

Frassica M. 2014. Speed art museum discovers modernist artist’s unknown watercolour piece. The Courier-Journal.

Furst P. T. 1974. Hallucinogens in Precolumbian art. Lubbock, Texas Tech Press: 47 str.

Gaber B. P., Goodsell D. S. 1997. The art of molecular graphics Irving Geis: Dean of mo-lecular illustration. Journal of Molecluar Graphics & Modelling, 15: 57-59

Goodsell D. 2016. Curriculum vitae. Osebna spletna stran.

https://mgl.scripps.edu/people/goodsell/cv/goodsellcv2016.htm (17. mar. 2019) Haeckel E. 2013. Kunstformen der Natur. München, Prestel Publishing: 280 str.

Hagens G. V. 1979. Impregnation of soft biological specimens with thermosetting resins and elastomers. The Anatomical Record, 194, 2: 247-255

Haneef M., Ceseracciu L., Canale C., Bayer I. S., Heredia-Guerrero J. A., Athanassiou A.

2017. Advanced materials from fungal mycelium: fabrication and tuning of physi-cal properties. Scientific reports, 7, 1: 1-11

Hartsock A. 2017. It’s in the Jeans. Microbiologist, 18, 2: 26-27

Heil J. 1983. Perception and cognition. V: The Senses: Classic and Contemporary Philosophical Perspectives. Macpherson F. (ur.). Oxford, Oxford University Press:

136-155

Hejazi A., Falkiner F. R. 1997. Serratia marcescens. Journal of medical microbiology, 46, 11: 903-912

Heller A. 2015. Renaissance man. Abingdon, Routledge: 488 str.

Henderson D. W., Taimina D. 2001. Crocheting the hyperbolic plane. Mathematical Intelligencer, 23, 2: 17-27

Hitchcock E. 1856. Elementary geology. Boston, Newman and Ivison: 430 str.

Holt N. R. 1971. Ernst Haeckel's monistic religion. Journal of the History of Ideas, 32, 2:

265-280

Hönigsferd Adamič M. 2013. Draž: Diatomeja. Elle.

https://elle.metropolitan.si/fashionweek/oblikovalci/draz-pletenine/draz-2/ (16. maj 2020)

Hönigsferd M. 2013. V modi so diatomeje. Gea.

https://lutra.si/wp-content/uploads/2017/11/2013-12-Gea_V-modi-so-diatomeje.pdf (16. maj 2020)

Hotez P. J. 2012. The Four Horsemen of the Apocalypse: Tropical Medicine in the Fight against Plague, Death, Famine, and War. The American journal of tropical medi-cine and hygiene, 87, 1: 3-10

Iannaccone P. M., Khokha M. 1996. Fractal geometry in biological systems: an analytical approach. Boca Raton, CRC Press: 868 str.

Iman N. 2016. Modularity matters: a critical review and synthesis of service modularity.

International Journal of Quality and Service Sciences, 8, 1: 38-52 Jenks C. 2002. Visual culture. Abingdon, Routledge: 282 str.

Joshi A. 2018. Ernst Heinrich Philipp August Haeckel. Resonance, 23, 11: 1165-1176 Kališnik M. 2002. Slovenski medicinski slovar. Medicinska fakulteta Univ. v Ljubljani.

https://www.termania.net/slovarji/95/slovenski-medicinski-slovar (29. feb. 2020) Karle A. 2016. Regenerative reliquiary. Osebna spletna stran.

https://www.amykarle.com/project/regenerative-reliquary/ (17. mar. 2019) Kelly M. 1998. Encyclopedia of aesthetics. Oxford, Oxfor University Press: 521 str.

Kocjan M., Rau P., Kotnik B., Opačak Ž. 2015. Likovna umetnost. Zavod RS za šolstvo.

https://eucbeniki.sio.si/lum/index.html (28. jan. 2020)

Krebs H. A. 1970. The history of the tricarboxylic acid cycle. Perspectives in Biology and Medicine, 14, 1: 154-172

Krebs H. A., Johnson W. A. 1937. The role of citric acid in intermediate metabolism in animal tissues. Enzymologia, 4: 148-156

Kuhlemeier C. 2007. Phyllotaxis. Trends in plant science, 12, 4: 143-150

Kuhn T. S. 2012. The structure of scientific revolutions. Illinois, University of Chicago press: 264 str.

Kusner R., Sullivan J. M. 1996. Comparing the Weaire-Phelan equal-volume foam to Kel-vin’s foam. Forma, 11, 3: 233-242

Levskaya A., Chevalier A. A., Tabor J. J., Simpson Z. B., Lavery L. A., Levy M., Da-vidson E. A., Scouras A., Ellington A. D., Marcotte E. M., Voigt C. A. 2005. Engi-neering Escherichia coli to see light. Nature, 438, 7067: 441-442

Lycan W. G. 2018. Philosophy of language: A contemporary introduction. 3. izd.

Abingdon, Routledge: 252 str.

Lyttle T. 2004. LSD blotter art. MAPS bulletin, 14, 1: 35-36

Maienschein J., Laubichler M. D. 2010. The Embryo Project: An integrated approach to history, practices, and social contexts of embryo research. Journal of the History of Biology, 43, 1: 1-16

Maurois A. 1959. The Life of Sir Alexander Fleming. London, Jonathan Cape: 293 str.

Meier A. C. 2019. Spanish flu and the depiction of disease. V: Stories. London, Wellcome collection.

https://wellcomecollection.org/articles/XabLWhAAACEAnUH2 (17. apr. 2020) Merlino C. P. 1924. Bartolomeo Bizio's letter to the most eminent priest, Angelo Bellani,

concerning the phenomenon of the red colored polenta. Journal of bacteriology, 9, 6: 527

Nagel T. 1974. What is it like to be a bat? The philosophical review, 83, 4: 435-450 Nanoceluloza.

https://celkrog.si/kljucni-pojmi/nanoceluloza/ (28. jan. 2020)

Neimark A. V., Vignes-Adler M. 1995. Variations from the Plateau law in foams. Physical Review E, 51, 1: 788

Nelson D. L., Cox M. M. 2009. Lehninger principles of biochemistry. 5 izd. New York, WH Freeman New York: 1100 str.

Osterwold T. 2003. Pop art. Köln, Taschen: 240 str.

Oxford J. 2004. Nature's biological weapon. Nature, 429, 6990: 345-346

Patzak B., Winter E., Feigl W. 2013. Lorenz Biermayer und die Entstehung der Patholo-gisch-anatomischen Sammlung im Wiener Narrenturm. Wiener Medizinische Wochenschrift, 163, 13-14: 310-315

Pickover C. A. 1986. Biom orphs: Computer displays of biological forms generated from mathematical feedback loops. Computer Graphics Forum, 5, 4: 313-316

Planinšiš G. 2008. Medpredmetno povezovanje naravoslovnih in umetniških predmetov:

zakaj in kako? V: Kultura in umetnost v izobraževanju – popotnica 21. stoletja, predstavitev različnih pogledov o umetnostni in kulturni vzgoji v izobraževanju.

Požar Matijašiš N., Bucik N. (ur.). Ljubljana, Pedagoški inštitut: 149-157

Polak M., Trivers R. 1994. The science of symmetry in biology. Trends in ecology & evo-lution, 9, 4: 122-124

Popper K. 2005. The logic of scientific discovery. Abingdon, Routledge: 513 str.

Popper K. 2012. The open society and its enemies. Abingdon, Routledge: 808 str.

Popper K. 2014. Conjectures and refutations: The growth of scientific knowledge.

Abingdon, Routledge: 608 str.

Prezelj T. 2019. Mikroorganizmi kot krojači evropske umetnosti 19. in 20. stoletja. V:

Bauhaus – Baumensch: Človek. Umetnost. Tehnologija. Gaber M. (ur.). Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani: 91-105

Proctor R. 2006. Architecture from the cell-soul: René Binet and Ernst Haeckel. The Jour-nal of Architecture, 11, 4: 407-424

Rabbitt M. C. 1989. The United States Geological Survey, 1879-1989. 1050 izd.

Washington, US Government Printing Office: 52 str.

Rebič A., Bajt D., Kocjan-Barle M., Bajt M., Gradišnik B., Breznik M. 2007. Splošni religijski leksikon: A-Ž. Ljubljana, Modrijan: 381 str.

Ronson J. 2014. The big-eyed children: The extraordinary story of an epic fraud. The Guardian.

https://www.theguardian.com/artanddesign/2014/oct/26/art-fraud-margaret-walter-keane-tim-burton-biopic (17. mar. 2019)

Roskill M. W. 1992. Klee, Kandinsky, and the thought of their time: A critical perspective.

1. izd. Springfield, University of Illinois Press Urbana: 304 str.

Rouse M. 2005. RGB (red, green, and blue).

https://whatis.techtarget.com/definition/RGB-red-green-and-blue (28. jan. 2020) Sağsan M., Medeni İ. T., Medeni T. D. 2016. Knowledge management paradigms:

imple-mentation through individual fuzzy-based education. Procedia Computer Science, 102: 259-266

Shikov S. 2011. David Goodsell: The master of molecular art. ASBMB today.

http://www.asbmb.org/asbmbtoday/201108/features/Goodsell/ (17. mar. 2019) Shimamura A. P., Palmer S. E. 2012. Aesthetic science: Connecting minds, brains, and

experience. 1. izd. Oxford, Oxford University Press: 424 str.

Short C. 2010. The art theory of Wassily Kandinsky, 1909-1928: the quest for synthesis.

Bern, Peter Lang Publishing: 268 str.

Siber A., Ziherl P. 2017. Cellular Patterns. Boca Raton, CRC Press: 264 str.

Skov M., Vartanian O., Martindale C., Berleant A. 2018. Neuroaesthetics. 1. izd.

Abingdon, Routledge: 308 str.

Slovar slovenskega knjižnjega jezika.

https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=* (28. jan.

2020)

Steup M., Ram N. 2005. Epistemology. Stanford encyclopedia of philosophy.

https://plato.stanford.edu/entries/epistemology/ (19. jan. 2020)

Stracey F. 2009. Bio-art: the ethics behind the aesthetics. Nature Reviews Molecular Cell Biology, 10, 7: 496-500

Sullivan S. E. 2001. Images of Plague and Pestilence: Iconography and Iconology. Comita-tus: A Journal of Medieval and Renaissance Studies, 32, 1: 176-179

Šetinc M. 2014. Fraktali.

http://www.markosetinc.com/kaj-so-fraktali/ (28. jan. 2020) Torrice M. 2009. Petri dish artists. Science, 326, 5954: 777

Trstenjak A. 1981. Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana, Slovenska matica: 535 str.

Turing A. M. 1990. The chemical basis of morphogenesis. Bulletin of mathematical biolo-gy, 52, 1-2: 153-197

Umetnost. 2019.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Umetnost (28. jan. 2020)

Van Fraassen B. C. 2010. Scientific representation: Paradoxes of perspective. Oxford, Ox-ford University Press: 422 str.

Van Herpen I. 2012. Micro.

www.irisvanherpen.com/DOCS/IVH-Micro.pdf (28. jan. 2020)

Vera-Diaz F. A., Doble N. 2012. The human eye and adaptive optics. V: Topics in Adap-tive Optics: 119-150. London, InTech. https://www.intechopen.com/books/topics-in-adaptive-optics/the-need-for-adaptive-optics-in-the-human-eye (29. feb. 2020) Vignjevič T. 2015. Med družbeno kritiko in prilagoditvijo: mrtvaški ples. Beram,

Hrastovlje, Valvasor (15. -17. stoletje). V: Upor, nasilje in preživetje: slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka, (Presojanja – zgodovinopisne razprave, 3). Vinkler J., Bianco F., Panjek A. (ur). Koper, Univerza na Primorskem:

29-45 Visual-arts. 2019.

https://www.britannica.com/art/visual-arts (28. jan. 2020)

Von Goethe J. W. 1836. Goethes sämmtliche Werke. 3. izd. München, Müller Propyläen:

167 str.

Voss J. 2017. Ernst Haeckel and The evolution of Modern Art. V: The Art and Science of Ernst Haeckel. Willmann R., Voss J. (ur.). Köln, Taschen: 50-58

Wagner G. P., Pavlicev M., Cheverud J. M. 2007. The road to modularity. Nature Reviews Genetics, 8, 12: 921-931

Weber M. 2012. Experiment in biology. Stanford encyclopedia of philosophy.

https://plato.stanford.edu/entries/biology-experiment/ (29. feb. 2020)

Weschler L. 2011. The Hyperbolic Crochet Coral Reef. The Virginia Quarterly Review, 87, 3: 124

Wolff J. 1993. Aesthetics and the Sociology of Art. London, Macmillan London: 136 str.

Wood J. E. 2017. Are Microbes the Future of Fashion? The Microbiologist, 18, 2: 28-31 Yu V. L. 1979. Serratia marcescens: historical perspective and clinical review. New

Eng-land Journal of Medicine, 300, 16: 887-893

Zalta E. N., Nodelman U., Allen C., Anderson R. L. 1995. Stanford encyclopedia of philosophy. Stanford, The Metaphysics Research Lab, Center for the Study of Language and Information: 190 str.

Zampieri F., Comacchio F., Zanatta A. 2017. Ophthalmologic wax models as an educa-tional tool for 18th-century vision scientists. Acta ophthalmologica, 95, 8: 852-857 Zeising A. 1855. Aesthetische forschungen. Frankfurt, Meidinger: 568 str.

Zeki S. 1999. Art and the brain. Journal of Consciousness Studies, 6, 6-7: 76-96 Zeki S. 2001. Artistic creativity and the brain. Science, 293, 5527: 51-52

Zeki S. 2002. Inner vision: An exploration of art and the brain. Science, 60, 4: 365-366 Zucker M. J. 1977. Raphael and the beard of Pope Julius II. The Art Bulletin, 59, 4:

524-533

In document MIKROSKOP KOT MOST MED ZNANOSTJO IN UMETNOSTJO (Strani 87-99)