SOJENJE SODIŠA NARODNE ASTI V POLETJU LETA 1945

V CELJU

Odsevi preteklosti 5.indd 33

Odsevi preteklosti 5.indd 33 25.1.2007 11:41:3425.1.2007 11:41:34

Sodiše Slovenske narodne asti (v nadaljevanju SN) je bilo izredno civilno sodiše, ki je delovalo poleti 1945. Ustanovljeno je bilo na osnovi Zakona o kaznovanju zloinov in prestopkov zoper slovensko narodno ast, ki ga je dne 5. 6.1945 izdalo predsedstvo SNOS. Podobne zakone in na temelju njih ustanovljena sodiša so imele tudi druge jugoslovanske republike in tudi nekatere druge evropske države (Francija, Nizozemska).

Že samo s tem, da je to bilo civilno sodiše, ki je delovalo na ozemlju celotne Slovenije, se je SN razlikovalo od vojaškega sodstva, ki je v poletju leta 1945 sicer prevladovalo na Slovenskem.

Partizansko (vojaško) sodstvo je bilo ob osvoboditvi že dodobra izdelano. Na ozemlju celotne Jugoslavije je obstajal unificiran sistem vojaškega sodstva, s tem pa je bila izniena posebna pot slovenskega vojaškega sodstva, ki se je ustvarjalo med NOB in je bilo v uporabi do pomladi 1944. Takrat je oddelek za sodstvo pri glavnem štabu NOV in PO Slovenije izdal Uredbo o vojaškem kazenskem sodstvu. Ta v svojem prvem lenu pravi: »Sodno kazensko oblast za vsa kazniva dejanja vojaškega in nevojaškega znaaja, ki jih izvrše pripadniki NOV in civilne osebe, izvršujejo vojaška sodiša.«¹

S to uredbo se je pravna osnova civilnega sodstva minimalizirala. To stanje se je kasneje še utrdilo z Odlokom predsedstva AVNOJ-a, z dne 3. 2. 1945, ki je prinesel osnovna naela pravnega reda. Ta naela naj bi veljala do ustave in bodoih narodnih zakonov.

V odloku so med drugim zapisali:

»1. Ukinjajo se predpisi predaprilskih zakonov, ki so v nasprotju s pridobitvami NOB in z odloki z zakonsko mojo najvišjih zveznih in federalnih organov. Stari zakoni se torej lahko uporabljajo le v toliko, kolikor niso v nasprotju z gornjim naelom, a brez sklicevanja nanje;

2. možen je tudi postopek po predpisih bivših zakonov, a brez sklicevanja nanje in e so ti predpisi v skladu z demokratinimi naeli, z idejo pravinosti in krajevnimi prilikami.«²

Da so bile v teh asih še vedno izredne razmere na podroju sodstva, se lepo vidi iz lanka Marjana Mehleta, ki je bil objavljen v Slovenskem poroevalcu dne,20. 6. 1945.

V njem pravi: »Vojaška sodiša so postavila temelje tudi civilnim narodnim sodišem, ki so se razvila v nadaljnem razvoju narodno osvobodilnega gibanja in njegove borbe za svobodo vzporedno z razvojem naše narodne oblasti«.³

Tako je bilo v tem asu na eni strani vseobsegajoe vojaško sodstvo, na drugi strani pa še neizgrajeno civilno sodstvo, saj so do takrat delovala le nekatera okrajna in okrožna narodna sodiša, katerih pristojnosti pa so bile v kazenskih zadevah, e bi se pogojno izrazil, podobna pristojnostim sodnika za prekrške.⁴

Še bolj kot to, da v tem asu ni bilo vzpostavljenega sistema civilnega sodstva, pa je bilo problematino dejstvo, da je obstajala prevelika praznina v zakonih, ni bilo pa zadosti

1 Makso Šnuderl, Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, Ljubljana 1949, str. 177.

2 Metod Mikuž, Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja, Ljubljana 1970, str. 277.

3 Slovenski poroevalec, št. 52, 20. 6. 1945.

4 Ve o takratnem delu razlinih vrst sodiš v Celjskem okrožju v knjigi Milka Mikole, Sodni procesi na Celjskem 1944–1951, Publikacije Zgodovinskega arhiva v Celju, Celje 1995.

Odsevi preteklosti 5.indd 34

Odsevi preteklosti 5.indd 34 25.1.2007 11:41:3525.1.2007 11:41:35

šolanih pravnikov, ki bi to praznino zapolnili. Te dileme prikazuje polemika, ki so jo vodili slovenski pravniki na svojem zboru dne 28. 11. 1944.

Tako je takratni glavni javni tožilec pri predsedstvu SNOS dr. Vito Kraigher ob vprašanju

»vacatio legis« (neobstajanje zakona) takole razvijal svoje misli:

»1. Ni samo pisan zakon s svojimi paragrafi vir prava. Tudi obiajno pravo je še danes priznano kot popolnoma enakovreden vir in osnova prava. Treba je torej ugotoviti, koliko je to obiajno pravo v skladu s cilji NOB. To je treba zapisati in uvajati v prakso, vse ostalo pa iztrgati iz ljudske zavesti.

2. Ugotavljati je treba 'nove silnice izhajajoe iz novega življenja slovenskega ljudstva, iz novih gospodarskih socialnih temeljev, iz prave ljudske pravice'.

3. Vse preve se po eni strani naslanjamo 'na pile novo izdane pravne norme' išemo analogije v starih zakonih, ne vidimo pa tudi v politinih smernicah pravne materije, ki je tudi obvezna za našo vsakdanjo prakso.«⁵

Nekateri so se takemu razmišljanju upirali. Tako je dr. Frfolja zagovarjal tezo, eš da tudi v sedanji fazi ni mogoe ostati brez zakonov in pravnih norm.

Tudi naelnik sodnega oddelka pri predsedstvu SNOS-a Pakiž je bil naelno proti

»vacatio legis«, kar je utemeljeval z logino trditvijo: »e že sodiše samo temelji na zakonski odredbi, mora tudi njegovo delo.«⁶

Tega problema takrat niso dorekli, pa tudi v prihodnje ne. Partija se je sicer trudila, da bi disciplinirala sodstvo, vendar ji to ni nikoli v celoti uspevalo. Pravniki so se upirali, da bi sodiša postala »borbeni organ« in »ostro orožje partije«. Da je bilo tako upiranje uspešno, se vidi iz poroila CK KPS za leto 1947, ki ga je v zaetku leta 1948 poslal CK KPJ. V njem beremo: »V sodstvu se v prejšnjem letu ni pokazalo bistveno izboljšanje.

Zaradi tega, ker so sodniki po okrožjih in okrajih skoraj vsi strokovnjaki starega kova in stare mentalitete, esto prihaja do neprijetnih trenutkov, ko je s strani politinega vodstva potrebna oitna intervencija, da bi se dosegla takšna sodba in takšen sodni postopek, ki odgovarja stanju in razvoju naše družbene stvarnosti. Težave so toliko veje, ker je na elo ministrstva za pravosodje lovek (edini, ki ni lan partije), ki se v celem nizu konkretnih vprašanj ne strinja z našo prakso, ki nasprotuje kadrovskim ukrepom, ki se jih trudimo izvrševati po personalni liniji. Nasprotuje išenju v sodstvu in izbira ljudi 'strokovnjake' juriste starega kova. Ker med pravniki, sodniki, ni dovolj takih ljudi, ki bi na svojem delu odgovarjali ciljem in potrebam naše stvarnosti, bi jih bilo potrebno zamenjati z 'laiki'«.⁷

Taka ocena bi veljala tudi za civilno sodstvo v letu 1945. Kot sem že omenil, pa so le-to postavljali na stranski tir in so zato storilcem veine kaznivih dejanj, storjenih med NOB, sodili pred vojaškimi sodiši, v katerih je partija aktivirala svoj najbolj zanesljiv pravniški potencial. Ta je pri svojem obraunu s »sovražniki ljudstva« kot zakone razumela in jemala predvsem politine smernice.⁸

5 Zgodovina Slovencev, Ljubljana 1979, str. 875.

6 Prav tam.

7 Dachauski procesi, Ljubljana 1990.

8 O delovanju pravosodja v Sloveniji po letu 1945 in dilemah, ki so se pojavljale v razmerju med delom sodnikov »starega kova« in laiki, glej delo Romana Ferjania in Lovra Šturma: Brezpravje, slovensko pravosodje po letu 1945, Nova revija 1998.

Odsevi preteklosti 5.indd 35

Odsevi preteklosti 5.indd 35 25.1.2007 11:41:3625.1.2007 11:41:36

Zakon o kaznovanju zloinov in prestopkov zoper slovensko narodno ast

Dne 5. 6. 1945 je predsedstvo SNOS-a izdalo Zakon o kaznovanju zloinov in prestopkov zoper slovensko narodno ast. Zakon je bil uradno objavljen v uradnem listu Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije št. 7 z dne 9. 6.

1945. Že dan pred tem pa je bil zakon v celoti objavljen v Ljudski pravici, s spremnim komentarjem predsednika predsedstva SNOS dr. Josipa Vidmarja. Zakon je bil sprejet na osnovi sklepa seje CK KPS z dne 7. 3. 1945.

Njegovo prvo omembo in bodoo ustanovitev pa lahko zasledimo v Pozivu vsem Slovencem, ki je bil objavljen 19. 5. 1942 v Slovenskem poroevalcu št. 20.⁹

V njem OF slovenskega naroda grozi vsakomur, ki bi se pregrešil zoper slovensko narodno ast. Ta poziv in preprianje, da sta boj in trpljenje slovenskega naroda med NOB preoblikovala narodni znaaj, sta osnovni vodili, ki sta bili upoštevani pri izdaji zakona. Tako bi naj Zakon SN zavaroval to spremembo narodnega znaaja, izloil naj bi vse, ki so se »izloili sami, se popustljivo in rade volje uklanjali okupatorjem in se celo ne samo zaradi, bedne osebne varnosti, temve zaradi še trdnejše osebne koristi poniževali pred njimi, jim na vse pripravljeni hlapevali, jim izkazovali usluge, jim na vse naine, bodisi z besedo bodisi z zgledom ali z dejanjem koristili«.¹⁰

»Pod udar tega zakona spadajo oni, katerih dejanja niso take vrste, da bi jih sodila vojaška sodiša, a so na drugi strani zopet taka, da jih ne moremo odpustiti. Pred sodiše slovenske narodne asti spadajo predvsem oni, ki so na zborih ali po tisku in radiju govorili, da so nam fašisti in nacisti prijatelji in zavezniki, oni, ki so njihovo sužnost imenovali in prodajali za svobodo, oni, ki so hitlerjevskemu vojnemu stroju dobavljali iz dobikaželjnosti vojne potrebšine, s katerimi so pobijali naš narod.

Sem spadajo oni, ki so bili svoj as na vodilnih mestih naše uprave in ki so videli neizbežnost poraza in kapitulacije Jugoslavije, pa niso niti s prstom mignili, da bi jo prepreili, eprav bi to lahko storili in morali storiti. Sem spadajo oni ovaduhi, ki so naše ljudi spravljali v taboriša in zapore. Sem spadajo žene, ki so se speale z okupatorjevimi morilci in vsi ostali, ki so gojili prijateljske stike z okupatorjem. Tu ni izgovora za nikogar, da je sodeloval kot umetnik, zdravnik, novinar in ne kot Slovenec, kajti najprej je vsakdo Slovenec in potem šele vse drugo«.¹¹

Na osnovi tega zakona je predsedstvo SNOS-a dne 13. 6. 1945 imenovalo predsednika, predsedstvenega tajnika, lane sodiša in senatne tajnike pri sodišu SN.

Za predsednika sodiša SN je bil imenovan dr. Alojzij Žigon, sodnik okrožnega sodiša v Ljubljani, za tajnika pa Jože erne, referent za pravosodje pri NOO Novo mesto. Imenovanih je bilo tudi 15 lanov sodiša. Uredba je bila objavljena v Uradnem listu št. 9, dne 16. 6. 1945. Kasneje je bilo sodiše z naknadnimi imenovanji še precej

9 Makso Šnuderl, Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v Sloveniji, Ljubljana 1949, str. 177.

10 Ljudska pravica št. 41, 8. 6. 1945. Josip Vidmar: O narodni asti.

11 Slovenski poroevalec št. 78, 20. 7. 1945, dr. Mehle Marjan: O vlogi vojaških in narodnih sodiš ter sodiša slovenske narodne asti.

Odsevi preteklosti 5.indd 36

Odsevi preteklosti 5.indd 36 25.1.2007 11:41:3725.1.2007 11:41:37

razširjeno. »Predsedstvo SNOS ni dovolilo, da bi lokalni organi oblasti imenovali lane senatov sodiš SN, kar so poizkusili narediti v Mariboru.«¹²

Dne 28. 6. 1954 je predsednik sodiša SN Alojzij Žigon zaprisegel pred predsednikom SNOS-a, tov. Josipom Vidmarjem, in ob prisotnosti tajnika SNOS-a, tov.

Franceta Lubeja, s sledeimi besedami: »Prisegam pri asti svojega naroda, da mu bom zvesto služil in da bom sodil zakonito in nepristransko, varujo in brane pridobitve narodno-osvobodilnega boja«.¹³

Ob tem dejanju zapiše Ljudska pravica: »Slovensko sodiše narodne asti bo v kratkem dokazalo, da ne bo nihe ušel pravici, ki jo deli nova ljudska oblast. Vsakdo bo polagal raune, vsakdo bo prejel zasluženo plailo, in e bi se mu odtegnil, ga bo prejel jutri.

Vsakdo, ki je omadeževal narodno ast, bo dajal odgovor. To je odlona in pravina volja naroda, ki je za svojo ast in svobodo prelil morje krvi.«¹⁴

Sodiša so delovala v senatih petih sodnikov in tajnika. Za tajnike so bili poveini pripravniki v pravniškem poklicu, medtem ko je bil predsednik jurist. Ostali sodniki so bili v glavnem laiki.

S svojim delom je SN zaelo v zaetku julija 1945. Prva obravnava je bila v Ljubljani 4. 7. 1945, prvoobtoženi pa so bili lani Pokrajinskega sosveta za Ljubljansko pokrajino. Proces je bil mono propagiran v javnih medijih. Obtožbo je zastopal javni tožilec dr. Jernej Stante, ki je po procesu ugotovil, da je bila razprava na nivoju, dodal pa je vendarle: »Imel sem takoj obutek, da bo sodba vzbudila val ogorenja pri naših ljudeh. In to se je tudi zgodilo. V naših vrstah je nastalo vsesplošno razburjenje radi izredno nizke kazni, doim je sredina dobila s sodbo potuho.«¹⁵

V naslednjih dneh so zaeli z delom senati SN-ja tudi v drugih krajih Slovenije. Le-ti so sodili»v senatih petih sodnikov, ki potujejo po okrožjih in praviloma sodijo na sedežih okrožnih NOO« (l. 8).

Sodiše je imelo na razpolago tele kazni (l. 3, 4):

x izgubo narodne asti; ki obsega izkljuitev iz javnega udejstvovanja, izgubo pravice do javnih služb, poklicev in dostojanstev, izgubo vseh državljanskih pravic; kazen je bila lahko asovno omejena ali trajna;

x lahko ali težko prisilno delo (najve za dobo do 10 let), x popolno ali delno zaplembo imetja v korist države.

Poglejmo si še nekaj bistvenih lenov, ki so opredeljevali vlogo in pristojnosti SN-ja.

e sodiše oceni, da se obtoženec po storjenem dejanju trudi, da bi z aktivno udeležbo prispeval k ustvaritvi namenov NOB, sodiše to upošteva pri izrekanju kazni in ga sme v izrednih primerih celo oprostiti vsake kazni. (l. 4)

e pa sodiše oceni, da gre za težje kaznivo dejanje, za katero je pristojno vojaško ali drugo sodiše, izree svojo nepristojnost in odstopi zadevo pristojnemu sodišu. (l. 5)

12 Jerca Vodušek-Stari, Prevzem oblasti 1944–1946, Ljubljana 1992, str. 275.

13 Ljudska pravica št. 56, 28. 6. 1945, Predsednik sodiša slovenske narodne asti danes zaprisegel.

14 Prav tam.

15 Jerca Vodušek-Stari, Prevzem oblasti 1944–1946, str. 276.

Odsevi preteklosti 5.indd 37

Odsevi preteklosti 5.indd 37 25.1.2007 11:41:3925.1.2007 11:41:39

Sodiše zaenja postopek na prijavo javnega tožilca, odseka za zašito naroda, NOO ali tudi vsakega posameznika. Obtožbo zastopa javni tožilec Slovenije. (l. 10)

Sodni postopek je javen (l. 11), sodbo pa izreka sodiše »V imenu slovenskega naroda«. (l. 13)

Sodba je takoj izvršna. (l. 15)

Obtoženec, ki je obsojen na lahko ali težko prisilno delo, se odpelje takoj na prestajanje kazni.

e je obtoženec na begu ali izven dosega naših oblasti, mu sodiše mora postaviti uradnega zagovornika. (l. 12)

Kazniva dejanja zoper slovensko narodno ast ne zastarajo. (l. 7)¹⁶

Zakon in prva sojenja so dobili v tisku precejšnjo publiciteto. Kot je bilo že omenjeno, je predsednik predsedstva SNOS-a dr. Josip Vidmar z uvodnikom v Ljudski pravici zakon pospremil na pot. Podobno je ravnal tudi Slovenski poroevalec, ki v lanku Kaznovanje zloinov in prestopkov zoper narodno ast z dne 7. 6. 1945 piše: »Da pa bo moglo sodiše slovenske narodne asti im uspešnejše in im hitreje izvrševati svoje naloge je dolžnost slehernega posameznika in vsega našega ljudstva, da z njim sodeluje. Kakor povsod je tudi tu potrebna najširša ljudska iniciativa. Odkrivati in sodišu prijavljati vse prestopke in zloine zoper slovensko narodno ast je danes dolžnost slehernega poštenega Slovenca, ki mu je mar svoboda in boljša bodonost našega naroda in ki spoštuje žrtve, ki so za to svobodo padle.«¹⁷

S temi lanki pa se je zaela tudi kampanja za prijavljanje posameznikov, ki so se pregrešili zoper slovensko narodno ast. Na isti strani Slovenskega poroevalca je objavljen tudi poziv komisije za ugotavljanje zloinov okupatorjev in njihovih pomagaev. Da ta kampanja ni imela popolnoma enoglasne podpore, se vidi že iz Vidmarjevega uvodnika v Ljudski pravici z dne 8. 6. 1945, ko pravi: »Neko nedozorelo gledanje opažamo zlasti v mestih pri presoji tega dejstva. Pri izsledovanju nevrednih izražajo nekateri svoje pomisleke, eš ovajanje, je neasten posel. Ta nievi pomislek izrekajo celo, ko gre za oitne izdajalce, toda ali se ljudje te miselnosti zavedajo, da gre pri tem za usodo naroda, za njegovo nemoteno delo, za njegov notranji mir in za naše moralno zdravje.«¹⁸

Tudi v lokalnih asopisih so objavljali podobne pozive. Tako celjska Nova pot piše:

»Najboljše merilo za vsakega aktivista je njegov odnos do izdajalcev, petokolonašev in špekulantov na eni strani, ter njegovo gledanje na reševanje problemov gospodarske obnove na drugi strani. Veina aktivistov zahteva takojšnje kaznovanje vseh izdajalcev in zloincev, vendar se pa naši aktivisti vsepovsod premalo zavedajo, da bodo vsi izdajalci in zloinci kaznovani le, e ne bodo aktivisti in ljudstvo tega samo zahtevali, ampak e

16 Uradni list SNOS in Narodne vlade Slovenije št. 7, 9. 6. 1945, str. 41, 42.

17 Slovenski poroevalec, št. 40, 7. 6. 1945, Kaznovanje zloinov in prestopkov zoper slovensko narodno ast, str. 4.

18 Ljudska pravica št. 41, 8. 6. 1945, O narodni asti.

Odsevi preteklosti 5.indd 38

Odsevi preteklosti 5.indd 38 25.1.2007 11:41:4025.1.2007 11:41:40

Foto 2

Prijava krajevnega odbora OF.

Zgodovinski arhiv Celje.

Odsevi preteklosti 5.indd 39

Odsevi preteklosti 5.indd 39 25.1.2007 11:41:4125.1.2007 11:41:41

bodo predvsem organizirali, vse poštene ljudi, da bodo vse zloince in narodne izdajalce sami iskali, jih prijavljali in izroali našim oblastem.«¹⁹

Ko so se sodbe zaele vrstiti, so se mnenja še bolj razdelila. Tako piše Jože Bon v lanku z naslovom Po sodbi skupini igralcev: »Sodelujte vedro in iskreno, ne kuhajte zle volje po zakotjih, temve pridite zmerom na pravem mestu in ob pravem asu z besedo na dan.

Ne ravnajte tako, da bi iz neutemeljene smešne bojazni pred oitkom ovaduštva - ti asi so hvala bogu za zmerom za nami - zabredli v drugo resnejšo nevarnost: da postanete saboterji - saboterji na najbolj koljivem podroju narodne obnove - saboterji v izgradnji slovenskega narodnega znaaja - slovenske narodne asti.«²⁰

Delovanje sodiša SN v celjskem okrožju

S svojim delom v celjskem okrožju je SN zaelo dne 6. 7. 1945. Sodiše je sodilo v ve senatih, ki so se selili po okrožju. Vseh sodnih spisov, ki se nanašajo na delo SN-ja v celjskem okrožju, je 790.²¹

Spise hrani Zgodovinski arhiv Celje v osmih fasciklih, oznaenih s številkami 330-337;

fond Okrožno sodiše Celje. Število ljudi, ki so bili obravnavani pred Sodišem SN v celjskem okrožju, je bilo najmanj 866. Z gotovostjo ne moremo trditi, da so ohranjeni vsi spisi, kajti nepopolni so tudi vpisniki, ki jih prav tako hranijo v Zgodovinskem arhivu Celje v fasciklu 37 istega fonda.

V svojem tekstu sem zajel 207 primerov, ki jih je SN obravnavalo na svojem sedežu na Okrožnem sodišu Celje in pa v Zavodu za prisilno delo Teharje.

Prijava

Kakor je zapisano v desetem lenu zakona o SN, je zaelo sodiše postopek na prijavo javnega tožilca, Odseka za zašito naroda, Narodnoosvobodilnih odborov ali tudi vsakega posameznika. V Celju so ljudem sodili na podlagi prijav, ki so jih posredovali kvartni odbori OF ali pa Ozna. Prijav Ozne je bilo 65, ostalo pa so bile prijave odborov OF. Znailnost prijav, ki jih je podala Ozna, je v tem, da so skoraj vse osebe v priporu. To se še posebej lepo vidi pri obsojencih, ki so obsojeni na lahko ali težko prisilno delo, kjer se jim je kazen štela od dneva pripora. Prijave so v veini spisov ohranjene in priložene k spisu. Iz njih se da tudi razbrati, kdo je bil prijavitelj.

V glavnem so bili prijavitelji sosedje ali sodelavci v službi. Prijave so podpisane, tako da podpisniki odgovarjajo za svoje prijave. V nekaterih primerih so k prijavi tudi pripisane zahteve po obsegu in vrsti kazni. Za mesto Celje to ni dokazano, kajti pripisi, ki se nahajajo na nekaterih prijavah, so lahko naknadni. So pa to delali v nekaterih drugih okrajih celjskega okrožja.

19 Nova pot št. 4, 23. 6. 1945; Slovenski poroevalec št. ???, Po sodbi skupini igralcev.

20 Slovenski poroevalec, št. 69, 10. 7. 1945, Po sodbi skupini igralcev, str. 3.

21 Zgodovinski arhiv Celje (dalje ZAC), fond Okrožno sodiše Celje, fasc. 37, vpisnik SN.

Odsevi preteklosti 5.indd 40

Odsevi preteklosti 5.indd 40 25.1.2007 11:41:4325.1.2007 11:41:43

V prijavi, ki se nahaja v spisu SN 77/45 piše: »Imenovana k temu sicer ni toliko sama kriva, ker pa ni v toliko imela politinega pregleda, vendar ker se je ves okoliški narod nad takim vlaenjem zgražal, predlagamo, da jo sodiše za Slovensko narodno ast vseeno malo kaznuje.«²²

Ali pa v prijavi, ki jo pošilja Krajevni odbor OF Rimske toplice, kjer predlaga, da se S. A.

»kaznuje na tri mesece taboriša in izgubo državljanskih pravic«. K temu pripiše okrajni odbor OF Laško zgolj: »Strinjamo se z gori navedeno kaznijo.«²³

V skupnem številu je bilo prijav ve, kot je bilo ljudi, ki so jim sodili pred SN. Tako imamo v nekaterih spisih samo prijave, saj so postopke zaustavili zaradi amnestije z dne 24. 8. 1945 in soasnega razpusta SN.

Za okraj Celje mesto sem zasledil pet takih primerov, ko so bile prijave v fondu SN, postopek pa je bil ustavljen.

Obtožnica

Obtožnico je zastopal javni tožilec. Za njegovo nastopanje mu je bila podlaga prijava, ki jo je dobil ali od Ozne ali pa od kvartnih odborov OF. Obtoženci, ki so bili na prostosti, so se z vsebino prijav seznanili šele na zaslišanju pri javnem tožilcu. Ker je bila ponavadi razprava že naslednji dan, so imeli zelo malo asa za organiziranje obrambe in pa za poizvedbo za priami, ki bi bile v korist obrambi. Naj navedem citat iz pritožbe

In document 5 IZ ZGODOVINE CELJA1945–1991 (Strani 34-60)