SPOLNE RAZLIKE

Telesna višina

Desetletni dečki so v povprečju višji za 1,67 cm od svojih vrstnic, vendar statistično gledano razlika ni signifikantna.

Ko so leta 1971 merili otroke iz Vodic in Smlednika, so bili dečki kar za 2,6 cm višji od desetletnih deklic.

Po raziskavi, opravljeni na ljubljanskih otrocih v šolskem letu 1981/82, so deklice za 0,5 cm višje od dečkov enake starosti. Merjenje desetletnikov v letih 1991/92 pa nasprotno pokaže razliko 0,4 cm v prid dečkom.

Tudi Strel je pri analiziranju podatkov športno-vzgojnega kartona ugotovil, da so bili leta 1990 dečki 0,1 cm višji od deklic, leta 2000 pa za 0,3 cm (Strel, 2001).

Vrednosti meritev telesne višine, ki sta jih za diplomsko nalogo leta 1974 opravili Nada Veronik in Alenka Žibert (v nadaljevanju 1974) na 125 otrocih v Ljubljani in 114 v Mariboru, pokažejo, da so desetletni dečki manjši od deklic za 0,5 cm v Ljubljani in 1,7 cm v Mariboru.

Rezultati mojega merjenja in iz let 1971, 1990, 1991/92 in 2000 potrjujejo, da so do desetega leta starosti dečki v povprečju nekoliko višji od deklic.

Postavljeno hipotezo, da pri desetletnikih ni razlik v fizični razvitosti, lahko potrdim. Prve razlike med spoloma so opazne po enajstem letu, ko deklice prerastejo dečke, od štirinajstega leta dalje pa so fantje višji od svojih vrstnic.

Sedna višina

Šenčurski dečki imajo v povprečju za 0,9 cm večjo sedno višino kot njihove vrstnice, vendar ta razlika ni statistično signifikantna.

Obe ljubljanski raziskavi iz leta 1981/82 in 1991/92 sta pokazali, da znaša ta razlika le 0,1 cm v prid dečkom.

Biakromialna širina ramen

Desetletni dečki imajo za 0,22 cm večjo širino ramen, a razlika ni statistično značilna.

Štefančič s sodelavci navaja, da je bila 1981/82 izmerjena povprečna širina ramen višja pri deklicah, in sicer za 0,1 cm. Meritve iz 1991/92 pa so podobne mojim, saj imajo dečki 0,3 cm širša ramena od desetletnic.

Širša ramena pri dečkih so bila izmerjena tudi 1974 v Ljubljani (0,4 cm) in Mariboru (0,3 cm).

Bitrohanterična širina bokov

Bitrohanterična širina bokov je pri desetletnih deklicah za 0,15 cm večja kot pri dečkih, vendar razlika statistično ni pomembna.

Razlike se ujemajo tudi z rezultati meritev, objavljenimi v Zdravstvenem varstvu, saj je obakrat povprečna vrednost bitrohanterične širine bokov nekoliko višja pri deklicah kot pri dečkih – leta 1981/82 znaša razlika 0,3 cm, v letu 1991/92 pa 0,2 cm.

Za 0,1 cm ožje boke pri dečkih sta tudi leta 1974 izmerili pri ljubljanskih in mariborskih šolarjih.

Statistično signifikantna razlika med spoloma v širini bokov je opazna po dvanajstem letu, ko je pri deklicah pogosto zabeležena intenzivna rast bokov.

Bikristalna širina bokov

Razlika v povprečni bikristalni širini bokov je za 0,62 cm večja pri šenčurskih dečkih in ni statistično signifikantna.

Bikristalno širino bokov so merili tudi leta 1981/82 in 1991/92, a med spoloma ni bilo razlike v povprečni vrednosti.

Obseg prsnega koša

Izmerjen povprečni obseg prsnega koša je za 0,66 cm večji pri dečkih. Razlika ni statistično značilna.

Longitudinalne raziskave iz let 1981/82 oziroma 1991/92 so podale podobne vrednosti – za 0,8 oz. 0,7 cm večji obseg pri dečkih.

Leta 1974 so meritve pri ljubljanskih dečkih v primerjavi z deklicami pokazale 0,3 cm večji obseg, pri mariborskih pa kar za 1,4 cm.

Razlika med spoloma v povprečni vrednosti obsega prsnega koša je leta 1971 v Vodicah in Smledniku znašala kar 1,8 cm v korist dečkom.

Obseg nadlahti

Tudi obseg nadlahti je pri šenčurskih šolarjih večji pri dečkih. Razlika znaša 0,08 cm in ni statistično signifikantna.

Merjenje tega parametra v letih 1981/82 in 1991/92 je pokazalo, da imajo deklice 0,2 cm večji obseg sproščene nadlahti kot dečki. Razlika v korist deklicam je leta 1974 znašala 0,7 cm v Ljubljani oziroma 0,6 cm v Mariboru.

Moje meritve se ne ujemajo s primerjalnimi podatki, saj bi za šenčurske otroke lahko trdili, da razlike med spoloma v tem parametru ni.

Kožna guba na tricepsu

Izmerjena kožna guba na tricepsu je za 0,79 mm večja pri šenčurskih deklicah, a razlika ni statistično dokazljiva.

Ko so v šolskem letu 1981/82 pri ljubljanskih šolarjih merili gubo na tricepsu, je bila ta razlika kar za 1,1 mm v korist deklic.

Primerjava športno-vzgojnega kartona ravno tako pokaže višjo vrednost kožne gube pri deklicah, in sicer za 1,4 mm leta 1990 in 1,5 mm leta 2000.

Debelina subskapularne kožne gube

Desetletne deklice iz Šenčurja imajo za 1,74 mm debelejšo gubo pod lopatico kot njihovi vrstniki, a razlika ni signifikantna.

Podoben rezultat je zabeležen leta 1981/82, kjer je debelina subskapularne kožne gube pri deklicah za 1,5 mm večja kot pri dečkih.

Debelina supraspinalne kožne gube

Med tremi izmerjenimi kožnimi gubami je le povprečna vrednost supraspinalne kožne gube približno enaka pri dečkih in pri deklicah, saj razlika znaša le 0,03 mm v prid deklicam.

Razlika ni statistično značilna.

Širina gležnja

Desetletni dečki imajo 0,32 cm širši gleženj od deklic in z 99,9 % gotovostjo lahko trdimo, da je razlika statistično značilna.

Moji podatki se popolnoma ujemajo z leti 1981/82 in 1991/92, ko je razlika med spoloma ravno tako znašala 0,3 cm v prid dečkom.

Leta 1974 je bila izmerjena razlika ravno tako v prid dečkom, in sicer za Ljubljano 0,15 cm in za Maribor 0,31 cm.

V letu 2000 je Topolškova pri desetletnikih ugotovila, da imajo dečki za 0,4 cm večjo vrednost povprečne širine levega in desnega gležnja (Topolšek, 2001).

Vse obravnavane raziskave so podale podobno številčno razliko.

Dolžina in širina stopala

Statistično signifikantni razliki sta tudi v dolžini in širini stopala. Stopalo je pri dečkih za 0,79 cm daljše in 0,29 cm širše kot pri desetletnicah iz Šenčurja. Da je razlika v širini in dolžini med spoloma pomembna, lahko trdimo s 5 % tveganjem.

Statistično značilnih razlik med spoloma Topolškova za desetletnike ni potrdila, čeprav so bile povprečne vrednosti višje pri dečkih. Dečki so imeli 0,2 cm daljše stopalo in 0,3 cm širše desno stopalo.

Telesna masa

Za 2,35 kg so dečki težji od šenčurskih deklic, vendar razlika ni statistično signifikantna.

Kljub temu pa lahko na podlagi te razlike sklepamo, da deklice pazijo na svojo težo.

Razlika med spoloma v telesni masi je bila leta 1981/82 minimalna, saj je znašala le 0,1 kg v korist dečkom. Pri tehtanju v 1991/92 so nasprotno ugotovili, da so v povprečju desetletni dečki za 0,1 kg lažji od enako starih deklic.

V diplomski nalogi Veronik in Žibert navajata, da so ljubljanske deklice 1,2 kg težje od enako starih vrstnikov, mariborske deklice pa 0,1 kg lažje.

Pri tehtanju otrok iz Vodic in Smlednika (1971) so bile deklice v povprečju za 1,4 kg lažje od dečkov.

Strel je ugotovil, da so bili desetletni dečki v letu 1990 težji 0,3 kg od svojih vrstic, leta 2000 pa 0,4 kg.

Za pozno otroštvo je sicer pričakovano, da so deklice lažje od dečkov. Med enajstim in štirinajstim letom starosti pa so deklice v povprečju težje od vrstnikov.

Indeks telesne mase

Šenčurski dečki imajo za 0,35 enote višji indeks telesne mase kot desetletne deklice, vendar ta razlika ni statistično signifikantna. Glede na to, da so šenčurski dečki težji in višji od svojih vrstnic, je logična izpeljava, da je tudi njihov ITM višji. Razveseljivo je dejstvo, da po kategorizaciji glede na centrilne vrednosti po Juričičevi, debelih otrok v Šenčurju ni. Dve deklici imata prekomerno telesno težo.

Če primerjamo ljubljanske otroke, ugotovimo, da tam pri izračunu indeksa telesne mase ni razlik med spoloma, saj je tako pri deklicah kot tudi pri dečkih povprečna vrednost ITM znašala 17,4 kg/m².

Količina maščevja

Odstotek maščevja je višji pri šenčurskih deklicah. Razlika je v 1,5 % in ni statistično pomembna.

Pri ljubljanskih deklicah je razlika, izražena v odstotkih, višja in je statistično signifikantna.

Ljubljanske deklice imajo za 3,8 % več maščevja kot ljubljanski dečki.

Rezultati meritev desetletnih dečkov in deklic iz Šenčurja potrjujejo postavljeno hipotezo.

Deklice prednjačijo pri petih telesnih merah, dečki pa pri 11. Izmed 16 obravnavanih parametrov so statistično dokazane razlike le pri treh (širina gležnja, širina in dolžina stopala).