jubilejnih, slavnostnih in informativnih člankov
ter člankov s kulturnozgodovinskega področja
Socialistične republike Slovenije
Nova bolnišnica
v Ljubljani
Gradnja prve etape kliničnega centra
Ko je potres leta 1895 močno poškodoval tudi tedanjo ljubljansko civilno bolnišnico na Ajdovščini, so bili v letih 1895 do 1897 zgrajeni prvi, še sedaj obstoječi objekti bol nišnice na Zaloški cesti. Nato je bil šele leta 1936 zgrajen prizidek za drugi kirurgični od
delek, leta 1938 pa so v šempetrskivojašnici za potrebe tedanjega zavoda za raziskovanje in zdravljenje novotvorb priredili nekaj pro
storov. Kljub temu pa so trije bolniki ležali na dveh posteljah, uporabljali pa so za to tudi nosila in zasilna ležišča. Ko je bila po osvoboditvi ustanovljena popolna medicinska fakulteta, se je število postelj zaradi nanovo pridobljenih objektov za infekcijsko, orto
pedsko, pediatrično, dermatovenerološko in ftiziatrično kliniko dokaj povečalo, vendar je zaradi hitrega razvoja klinične medicine in novih potreb tudi zaradi povečanega gravita
cijskega območja ljubljanskih kliničnih bol nišnic stanje ostalo enako kritično.
Že leta 1945 sta medicinska fakulteta in prvo ministrstvo za ljudsko zdravstvo pre učevala različne lokacije za gradnjo novih objektov tudi zunaj prostora ob Zaloški cesti in v raznih variantah glede velikosti in ob sega gradnje kakor tudi gledeorganizacijskih zasnov. Leta 1960 je Okrajni ljudski odbor Ljubljana spričo vse večjega pomanjkanja
Slika makete za I. etapo izgradnje kliničnega centra v Ljubljani
V ospredju sta (temno) stanovanjska stavba »meksika- in poliklinika ob Njegoševi cesti; v sredini so (svetlo) novi objekti kliničnega centra v ozadju desno (temno) je prikazan obstoječi objekt Ortopedske klinike
bolniških postelj naročil izdelavo projekta za šestoddelčno mestno bolnišnico.
V nadaljnjem razvoju sta s pogodbo z dne 26. aprila 1963 Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Skupščina bivšega okraja Ljub
ljana ob sodelovanju 26 občin rešila vpraša
nje sofinanciranja in programa za prvo etapo izgradnje kliničnegacentra, ki določapostelj
ni objekt s približno 1000 posteljami za kritje kirurške, interne in ginekološko porodniške klinike ter diagnostično-terapevtski in ser
visni objekt s pripadajočimi operacijskimi bloki, laboratorijsko diagnostiko, stalno in urgentno službo za poškodbe, kirurgijo, inter no in ginekologijo ter tudi za porode, skupaj z ustreznimi enotami za sprejem bolnikov. V tem objektu, ki se neposredno povezuje z obstoječim poslopjem poliklinike, je tudi cen tralna sterilizacija, bolnišnična lekarna in vsa preskrbovalna služba s kuhinjo in pral
nico, ki bosta spričo večje ekonomičnosti slu
žilitudi drugim klinikam inza potrebecentra v celoti. Obenem je bil izdelan tudi zazidalni načrt za urbanistično ureditev ožjega in šir
šega območja kot rezervatnega zemljišča za gradnjo bodočih objektov kliničnega centra.
Takrat je bil ustanovljen tudi Skladza grad
njo bolnišnic okraja Ljubljana, od katerega je leta 1966 na podlagi zakona o nadaljnji etapni izgradnji kliničnega centrav Ljubljani investitorstvo prešlo na Klinične bolnišnice v Ljubljani.
Pri programskih preučevanjih in izdelavi projekta po projektantski skupini »H« vokvi ru sklada je leta 1965 prevzelo nadaljno iz
delavo projekta za posteljni objekt Podjetje za projektiranje »Slovenija projekt«, za dia gnostični terapevtski objekt pa je bil leta 1967 razpisan natečaj, na podlagi katerega je izdelana ustrezna tehnična dokumentacija, ki oba objekta združuje v nedeljivo celoto, kar določa že omenjeni republiški zakon. Na sploh je osvojeno tudi sodobno načelo o kon centraciji medicinskih in pomožnih služb v Smislu »servisne« dejavnosti za vse klinike in oddelke, ki jih potrebujejo. Ker je nova bolnišnica istočasno tudi »učna bolnišnica«
medicinske fakultete in drugih šol za zdrav
stvene delavce, so v novih objektih predvi deni tudi učni in seminarski prostori ter pre davalnice.
Gradnja z investicijsko vrednostjo 191.600 tisoč Ndin je začela s prehodom investicij
skih poslov neposredno na Klinične bolniš
nice v Ljubljani dne 13. julija 1966. Da bi gradnja čimbolj uspešno potekala, je inve stitor poveril izvajanje tehničnega nadzor
stva Investicijskemu zavodu za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani. Gradbena in druga dela so bila oddana na podlagi licita
cije, ki je bila izvedena med vodilnimi grad
benimi podjetji SR Slovenije, tj. GP »Tehni ki« in kooperanti, ki so »Slovenija ceste«,
»Gradis« in »Obnova«; vsa instalacijska dela pa opravlja Industrijsko montažno podjetje
v Ljubljani. Bančne in kreditne posle oprav
lja Kreditna banka in hranilnicav Ljubljani.
Med zanimivejše podatke o gradnji sami spadajo predvsem tile: posteljni objekt ima skupaj z dvema kletema dvanajst etaž, dol
žina objekta znaša 126m, širina 30 in višina 38 m; skupna površina 36.000m2, približno enako površino pa ima tudi tri- do petetažni diagnostično-terapevtski in servisni objekt, za navpični promet služi v posteljnem objek
tu skupaj osem dvigal in tri stopnišča. Pri gradnji objektov nove bolnišnice je upošte
vana IX. stopnja potresne varnosti; glede oskrbe s toplotno energijo bodo novi objekti skupaj z že obstoječimi na območju klinične ga centra vezani na novo Ljubljansko to
plarno.
Gradnja objektov za klinični center je nuj no sprožila dokončno ureditev vprašanja Za
loške kot interne ceste, s katere bo urejen glavni vhod v nove objekte za osebje, obisko
valceinza študente, medtem ko bo vhod (do voz) za bolnike iz Njegoševe ceste, vsa oskrba in odvoz pa je predviden po Bohoričevi ozi roma Jenkovi cesti.
Po terminskem finančnem planu gradnje morajo biti vsa dela zaključena v petih le tih, v letu 1971 pa naj bi bili stavljeni ob
jekti v poskusni pogon in opravljena dela v zvezi z dokončno opremljenostjo. Z dogradit vijo novih objektov v postopni izgradnji kli ničnega centra v Ljubljani bo zadoščeno po
trebam sodobnega bolnišničnega zdravljenja, obenem bodo v znatni meri odstranjene naj
večje težave, ki so doslej oteževale redno sprejemanje bolnikov, sodobno hospitaliza cijo in zdravljenje bolnikov, kakor tudi iz vajanje učnih in drugih dejavnosti.