V nalogi bom obravnavala problematiko učenja tujega jezika otrok v vrtcu. Predpostavljam, da vzgojiteljice menijo, da zgodnje učenje tujega jezika spodbudno vpliva na jezikovno zmoţnost otroka v prvem jeziku. Nadalje predpostavljam, da vzgojiteljice menijo, da se odločajo za vključitev otroka v učenje tujega jezika v vrtcu predvsem tisti starši, ki imajo višji socio-ekonomski in višji socio-kulturni status.
Predpostavke bom preverila tako, da bom v teoretičnem delu naloge najprej predstavila mejnike govornega razvoja in razvoj otrokovega mišljenja in govora po J. Piagetu in kritičen pogled L. Vigotskega. Pri tem se bom oprla predvsem na koncept otrokove egocentričnosti.
Nato bom predstavila stopnje v procesu razvoja pojmov po Vigotskem. V nadaljevanju bom spregovorila o kritiki Piagetove teorije drugih avtorjev.
V nadaljevanju naloge bom predstavila teorije o razvoju govora, in sicer štiri osnovne teorije o razvoju govora in jezikovne zmoţnosti, to so: behavioristično stališče, Piagetov pristop, pristop Noama Chomskega in Slobinov pristop.
V četrtem poglavju bom predstavila pojem jezikovne zmoţnosti, in sicer njegovo delitev na slovnično in sporazumevalno zmoţnost. V nadaljevanju tega poglavja bom predstavila razvoj pripovedovanja zgodbe in dejavnike, ki soodločajo razvojno raven pripovedovanja zgodbe.
Opisala bom, kako lahko ocenjujemo govorni razvoj. Pri ocenjevanju razvojne ravni otroške zgodbe bom predstavila kriterije za ugotavljanje otrokovega govornega razvoja.
V petem poglavju bom predstavila dejavnike govornega razvoja. V tem delu bom pisala o dejavnikih, ki vplivajo na otrokov govorni razvoj, med katerimi različni avtorji najpogosteje izpostavljajo kakovost druţinskega okolja, socialno-ekonomski dejavniki druţine, otrokov spol, vrtec in vrstniško skupino ter genetski dejavnik. V okviru dejavnika – kakovost druţinskega okolja – bom izpostavila interakcijo med mamo in otrokom v zgodnji fazi otrokovega jezikovnega razvoja.
10
Nato pa bom poglobljeno predstavila dejavnike, ki spodbujajo otrokov govorni razvoj. Ti dejavniki pa so: spodbujanje govornega razvoja v druţini, prilagajanje govora staršev otrokovim ţeljam in interesom, popravljanje malčkovih izjav, razširjanje malčkovih izjav, skupno branje staršev in otroka ter spodbujanje govornega razvoja v vrtcu. V okviru dejavnika – spodbujanje govornega razvoja v vrtcu – bom opisala področja dejavnosti jezika v kurikulu. Torej, opredelila bom, kako poteka jezikovna vzgoja v vrtcu (govorna vzgoja, knjiţevna vzgoja, predopismenjevanje, knjiţna vzgoja kot del informacijskega predopismenjevanja.
V nadaljevanju bom predstavila zgodnje učenje tujega jezika. Opredelila bom pojem zgodnje učenje z vidika različnih avtorjev (Piţorn 2008; Freudenstein 1981; Marjanovič Umek 2004).
V tem delu besedila bom predstavila, kdaj se je začel preporod uvajanja tujih jezikov na zgodnji stopnji in kje. Nato bom navedla nekaj razlogov za zgodnji začetek učenja tujih jezikov po Jones in Coffey (2006). Nadalje bom pisala o tem, kakšna so priporočila Sveta Evrope in Evropske unije za zgodnje učenje tujih jezikov. Pri tem bom opozorila na jezikovno politiko Sveta Evrope in EU, ki prispevata k razvoju védenj o učenju in poučevanju jezikov na zgodnji stopnji preko različnih povezav in seminarjev, ki jih organizira Svet Evrope, preko projektov uvajanja jezikovnega listovnika, Akcijskega načrta jezikovne politike Evropske komisije. Predstavila bom tudi razširjenost učenja tujih jezikov v otroštvu v Evropi in v drţavah izven Evrope (drugod po svetu). V tem delu bom opozorila na rezultate mednarodnih raziskav s področja jezikovne didaktike na zgodnji stopnji, in sicer začetno starost obveznega/priporočenega učenja prvega tujega jezika v nekaterih drţavah EU (tabelarični prikaz) ter prikaz števila otrok, ki se učijo angleščino na (zelo) zgodnji stopnji (od 5/6 let dalje). V nadaljevanju tega dela pa bom predstavila še formalni začetek učenja prvega tujega jezika drugod po svetu (tabelarični prikaz) ter najbolj razširjeni model poučevanja tujega jezika, tudi v predšolski dobi, tj. jezikovno kopel.
V osmem poglavju bom predstavila razlike in podobnosti pri učenju prvega, drugega in tretjega jezika, in sicer, kaj pomenijo enojezičnost, dvojezičnost in večjezičnost. Predstavila bom tudi poglede jezikoslovcev na sodobni problem enojezičnosti in kot rešitev tega dvojezičnost. Nato pa bom predstavila rezultate številnih raziskav, ki so se ukvarjale z iskanjem odgovora na vprašanje, kdaj začeti z učenjem oz. poučevanjem tujega jezika (Pinker 1994; Harleya 1996; Krashen, Scarella in Long 1982; Singleton 1989; Johnstone 1999; Lee
11
1996; Robinson 1998 in Haas 1998). V tem delu bom opozorila še na kritična obdobja, na katera moramo biti pozorni, ko vključimo otroka v učenje oz. poučevanje jezika.
V nadaljevanju bom predstavila argumente za in proti zgodnjemu učenju tujih jezikov oz. za in proti učenju tujih jezikov na predšolski stopnji z vidika razvojne psihologije, nevropsihologije, antropologije in pedagogike.
V empiričnem delu naloge bom predpostavko skušala dokazati tako, da bom opravila empirično neeksperimentalno raziskavo, v kateri bom uporabila deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Za ugotavljanje stališč vzgojiteljic o vplivu zgodnjega učenja tujega jezika na jezikovno zmoţnost otroka v prvem jeziku bom uporabila anketni vprašalnik.
Pri anketni raziskavi bom uporabila priloţnostni vzorec, ki ga bodo sestavljale vzgojiteljice iz vrtcev: Mavrica Breţice, Črnuče, Otona Ţupančiča Maribor, Ciciban Sevnica, Vrhovci, Galjevica, Šmarje pri Jelšah, Najdihojca, Pod Gradom, Pedenjped, Danijelov levček (Hodinja), Danijelov levček (Center Celje). Rezultate bom posploševala na hipotetično osnovno mnoţico, ki jo bodo sestavljale vzgojiteljice podobne vzgojiteljicam iz vzorca.
V zadnjem delu sledi interpretacija rezultatov (iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja, ki jih bom pridobila s pomočjo anketnega vprašalnika) in sklep ter lastna razmišljanja oziroma pogledi o zastavljeni problematiki naloge.
12