RV5 – Na kakšen način učitelji četrtega in petega razreda osnovne šole navadno naredijo

5 POVZETEK IN INTERPRETACIJA UGOTOVITEV RAZISKAVE

5.5 RV5 – Na kakšen način učitelji četrtega in petega razreda osnovne šole navadno naredijo

Navadno učitelji naredijo evalvacijo tako, da učenci pripovedujejo o svojih vtisih. Tako je odgovorilo kar 93,4 % učiteljev. Takšne odgovore smo pričakovali. Učenci so prek pogovora povabljeni k evalvaciji in premisleku o obisku SŠM, vendar po navadi vsi učenci ne sodelujejo v pogovoru. S kratkim pogovorom se sicer naredi evalvacija že v muzeju, po učni uri. Učenci povedo svoje vtise in doživetja. Učitelji so navedli tudi nekaj svojih primerov.

Najbolj zanimiv predlog je bil, da naredijo evalvacijo s pomočjo igre vlog. Menimo, da je tak način evalvacije za učence inovativen in jim omogoča, da podoživijo vtise iz obiska SŠM.

Zelo zanimiv se nam zdi projekt Muzej v otroških očeh, ki je bil na kratko opisan že v teoretičnem delu magistrskega dela. Menimo, da bi bilo lahko podobnih projektov še več, saj omogočajo povezovanje šole z muzejem tudi po obisku. Šola s takšnim projektom lahko naredi kakovostno evalvacijo in poglobi znanje učencev, muzej pa dobi povratne informacije o svojem delu. Bolj poglobljeno evalvacijo bi lahko izvedli tudi tako, da bi učence razdelili v skupine. Razdelili bi jim vprašanja, ki bi se nanašala na obisk muzeja, in jih spodbudili k pogovoru. Osredotočili bi se predvsem na povezavo preteklosti s sedanjostjo ter iskali dobre in slabe strani šole nekoč in danes. Učenci bi kritično ovrednotili načine kaznovanja nekoč in jih primerjali z ukrepi v šolah danes. Sledil bi tudi razmislek o tem, kakšen način discipliniranja v šoli bi bil sprejemljiv in učinkovit danes. Tako bi vsebinski sklop Ljudje v času iz učnega načrta za predmet družba (2011) povezali s sklopom Ljudje v družbi. Učitelj in vodič bi učence spremljala ter spodbujala z dodatnimi vprašanji. Na koncu bi morali učenci na poljuben način predstaviti obisk muzeja. Lahko s plakatom, risbo, igro vlog ali na svoj inovativni način. Učenci bi tako pridobljeno znanje aktualizirali. Menimo, da bi bilo koristno, če bi takšna evalvacija potekala že v muzeju, vendar se zavedamo, da je to težko izvedljivo.

Obisk muzeja bi posledično trajal dlje časa in tudi učenci bi zaradi vsega doživetega verjetno težko intenzivno sodelovali. Morda pa bi bil lahko to nov način povezovanja s šolami ter bi muzejski pedagog prišel po nekaj dneh obiska muzeja v šolo in bi izvedel opisano evalvacijo.

IV SKLEP

Glavni namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima SŠM pri spoznavanju zgodovine šolstva v četrtem in petem razredu osnovne šole. Z raziskavo smo želeli ugotoviti tudi, kako učitelji učence pripravijo na obisk muzeja, na kakšen način naredijo evalvacijo in kako bi učencem četrtega in petega razreda osnovne šole približali spoznavanje zgodovine šolstva.

Ugotovili smo, da je vloga SŠM v tem, da učencem z nazornim slikovnim gradivom in prek avtentične izkušnje približa zgodovino šolstva. Z aktivnim sodelovanjem učencev bo njihovo znanje trajnejše in bolj poglobljeno. Pri tem je pomembna tudi priprava učencev na obisk muzeja, ki lahko poteka na različne načine. Največ učiteljev pripravi učence tako, da jih seznanijo s pravili obnašanja, ki veljajo v muzeju. Najbolj domiselna ideja, ki so jo podali učitelji sami, je po našem mnenju to, da učenci pred obiskom muzeja naredijo intervju s starimi starši o tem, kako je potekala šola nekoč. Rezultati raziskave so pokazali, da učitelji spremljajo in prebirajo pedagoške programe, ki jih SŠM vsakoletno pripravi, in da vplivajo na izbiro njihovega programa za obisk. Kljub temu pa bi se povezovanje z muzejem nekoliko izboljšalo, če bi učitelji temu namenili več pozornosti.

Sklepamo, da so učitelji z obiskom SŠM zadovoljni, saj se jih veliko vrača nazaj in je več kot polovica učiteljev za splošne učne cilje, ki se navezujejo na zgodovino šolstva, ocenila, da so v celoti pokriti. Nekaj manj kot polovico jih je tako ocenilo le cilj Spoznavajo razdeljenost preteklosti na zgodovinska obdobja in se orientirajo v času z uporabo časovnega traku. S postavitvijo prenovljene razstave bo tudi ta cilj mogoče realizirati v večji meri, saj bo zgodovina šolstva razdeljena na obdobja. K temu bodo pripomogli tudi interaktivna omara in zvočni učinki.

Učitelji so ocenili, da sta reševanje delovnih listov in vodenje z lutko po razstavi srednje pomembna, medtem ko so ostale elemente motiviranja večinoma ocenili kot pomembne ali zelo pomembne. Tako smo ugotovili, da je v vodstvo po razstavi smiselno vključiti nazorno slikovno gradivo in učencem omogočiti avtentično izkušnjo (uporabo starih predmetov). Tudi vključevanje resničnih in zabavnih primerov je po mnenju večine (67,2 %) učiteljev zelo pomembno. Približno polovica učiteljev četrtega in petega razreda osnovne šole je mnenja, da je frontalna učna oblika najprimernejša za vodstvo učencev po razstavi. Velika večina učiteljev je odgovorila, da naredijo evalvacijo tako, da učenci pripovedujejo o svojih vtisih.

Menimo, da bi lahko tak način evalvacije nadgradili tako, da bi učenci svoje znanje bolj utrdili.

Možnosti za nadaljnje raziskovanje je še veliko. Zanimivo bi bilo raziskati, kakšen pogled imajo na obiskovanje muzejev učenci in kakšen bi bil sodoben in inovativen obisk muzeja zanje. Odgovore bi lahko združili z zbranimi ugotovitvami v tem magistrskem delu in tako bi spoznanja še bolj razširili. Prav tako bi bilo smiselno raziskati učinkovitost različnih metod dela v muzeju in ugotoviti, kaj vse vpliva na učitelje, da se odločijo za obisk določenega muzeja. Tudi natančen pregled in predstavitev šolskih muzejev v tujini bi zagotovo prinesla nova znanja.

V KAZALA

KAZALO VIROV IN LITERATURE

Arko, A., Balkovec Debevec, M. Guzej, K. in Mali, M. (ur). (2018). Pedagoški programi v šolskem letu 2018/2019. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

Balkovec Debevec, M. (2002). Šolstvo na Slovenskem od 1963 do 1991. Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja III: katalog stalne razstave (str. 115–120). Ljubljana:

Slovenski šolski muzej.

Balkovec Debevec, M. in Ribarič, M. (2017). Slovenski šolski muzej povezuje šole in muzej.

Educa: pedagoška revija za predšolsko vzgojo in prvi triletji, 26(5/6), 72–80.

Batič, N., Čeplak Mencin, R., Mikuž, M. in Moder, G. (ur). (2005). Icomov kodeks muzejske etike. Ljubljana: Društvo ICOM; Mednarodni muzejski svet; Slovenski odbor.

Bračun Sova, R. in Kemperč, M. (2014). Muzej – pomemben partner v šolskem sistemu.

Argo: časopis slovenskih muzejev, 57(2), 10–17.

Csikszentmihalyi, M. in Hermanson, K. (2009). Intrinsic motivation in museums: why does one want to learn? V E. Hooper-Greenhill (ur.), The Educational Role of the Museum (str. 146–160). London and New York: Routledge.

Ciperle, J. in Vovko, A. (1987). Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

Ciperle, J. in Vovko, A. (1988). Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja I: katalog stalne razstave. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

Čeh, R. (2017). Vloga učitelja in muzejskega pedagoga pri vzpostavljanju in ohranjanju discipline v muzeju. V Š. Krapše (ur.), Šola in muzeji: I. nacionalni strokovni posvet namenjen teoriji in praksi muzejske pedagogike (str. 257) [CD-ROM]. Nova Gorica:

Educa.

Govekar - Okoliš, M. (2018). Educational role and activities of the Slovenian School Museum – Views, experiences and suggestions of university students concerning school lessons from the past in the study years from 2014 to 2018. Šolska kronika – zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 27 (3), 165–186.

Hooper - Greenhill, E. (1992). Museums and the shaping of knowledge. London and New York: Routledge.

Hooper - Greenhill, E. (2005). Museums and their Visitors. London and New York:

Routledge.

Hooper - Greenhill, E. (2009). Learning from learning theory in museums. V E. Hooper - Greenhill (ur.), The Educational Role of the Museum (str. 137–145). London and New York: Routledge.

Horvat, J. (1990). Nekaj misli o muzeologiji. Argo: časopis slovenskih muzejev, 29(30), 19–

22.

Horvat, J. (1994). Zbirke – predhodnice muzejev. Argo: časopis slovenskih muzejev, XXXVI–

XXXVII, 15–18.

Hudales, J. (2008). Slovenski muzeji in etnologija: od kabinetov čudes do muzejev 21. stoletja.

Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ivanuš Grmek, M. in Javornik Krečič, M. (2011). Osnove didaktike. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Jensen, N. (2009). Children, teenagers and adults in museums: a developmental perspective.

V E. Hooper-Greenhill (ur.), The Educational Role of the Museum (str. 110–117).

London and New York: Routledge.

Marentič Požarnik, B. (2019). Psihologija učenja in pouka: od poučevanja k učenju.

Ljubljana: DZS.

Okoliš, S. (2002). Šolstvo na Slovenskem od1918 do 1945. V B. Šuštar (ur.), Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja III: katalog stalne razstave (str. 93–101). Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

Okoliš, S. (2009). Zgodovina šolstva na Slovenskem. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

Okoliš, S. (2013). Ob 115-letnici Slovenskega šolskega muzeja (1898–2013). Šolska kronika – zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 22 (3), 664–667.

Ostanek, F. (1956). Slovenski šolski muzej v Ljubljani. Ljubljana, DZS.

Pavlič, S. (1998). Mesto Slovenskega šolskega muzeja v zgodovini slovenskega muzealstva.

Šolska kronika – zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje 31(7), 11–15.

Rataj, J. (2002). Pedagoško delo in programi v slovenskih muzejih. Didakta, XI(64–65), 10–

12.

Ribarič, M. (2002). Šolstvo na Slovenskem od 1945 do 1963. V B. Šuštar (ur.), Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja III: katalog stalne razstave (str. 102–114). Ljubljana:

Slovenski šolski muzej.

Ribarič, M. (ur). (2006). Muzej v otroških očeh: razstava otroških risbic in zapisov. Ljubljana:

Slovenski šolski muzej.

Robežnik, N. (2017). Uporaba zgodovinskih virov pri poučevanju slovenske zgodovine 20.

stoletja. Educa: pedagoška revija za predšolsko vzgojo in prvi triletji, 26(5/6), 91–94.

Rovšnik, B. (2012). Pogled v prihodnost: bodo muzeji v 21. stoletju še družbeno koristni?

Smernice za muzejske pedagoge in odgovorne obiskovalce in uporabnike. Argo:

časopis slovenskih muzejev, 55(1), 79–83.

Santonino, P. (1991). Popotni dnevnik. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva družba.

Širok, K., Prug, U., Kogoj, K., Capovin, R., Štefanič, J. in Valič, U. (2016). Integracija multikulturne Evrope: muzeji kot družbene arene. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije.

Štrajn, D. (ur). (2000). Evalvacija. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Šuštar, B. (ur). (2002). Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja III: katalog stalne razstave.

Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

Tavčar, L. (2003). Zgodovinska konstitucija modernega muzeja kot sestavine sodobne zahodne civilizacije. Ljubljana: IHS; Narodna galerija.

Tome, S. (2017). Povezovanje muzejskih programov z učnimi načrti. V Š. Krapše (ur.), Šola in muzeji: I. nacionalni strokovni posvet namenjen teoriji in praksi muzejske pedagogike (str. 69–73) [CD-ROM]. Nova Gorica: Educa.

Kazalo spletnih virov

Bračun Sova, R. in Štrajn, D. (2015). Tendence v muzejski pedagogiki. Šolsko polje: Revija za teorijo in raziskave vzgoje in izobraževanja, XXVI(5-6), 7–11. Pridobljeno s http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TLFM6TX9/d75b8195-906a-4c0e-998e-862289de775a/PDF

Brodnik, V. (2013). Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. Zgodovina. Ljubljana: Zavod

RS za šolstvo. Pridobljeno s

https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Posodobitvepoukavosnovno%C5%A1olskipraksi _zgodovina.pdf

Bucik, N., Požar Matijašič, N. in Pirc, V. (ur). (2011). Kulturno-umetnostna vzgoja: Priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol – dopolnjena spletna različica. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pridobljeno s https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/kulturno-umetnostna-vzgoja/files/assets/common/downloads/publication.pdf

Gonza, N. in Hus, V. (2013). Nekateri načini poučevanja kulturne dediščine na primarni stopnji izobraževanja. Pridobljeno s http://www.educa-izobrazevanje.si/wp-content/uploads/2013/09/Nina-Gonza-Vlasta-Hus.pdf

ICOM. (b. d.). Pridobljeno s http://www.icom-slovenia.si/

Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Pridobljeno

Kids in Museums (2019). Takeover Day. Pridobljeno s https://kidsinmuseums.org.uk/what-we-do/takeover-day/

Kiurski, D. (2019). Kako deca uče u muzeju. V Š. Krapše (ur.), Šola in muzeji: III. nacionalni strokovni posvet namenjen teoriji in praksi muzejske pedagogike (str. 77–81) [elektronska pošta]. Nova Gorica: Educa. Pridobljeno s

file:///C:/Users/Meta/Downloads/e-gradivo%20sola%20in%20muzeji%202019%20(002)%20(2).pdf

Kos, J. in Toporišič, J. (2013). Vodnik, Valentin (1758–1819). V Slovenska biografija.

Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Znanstveno raziskovalni center SAZU. Pridobljeno s https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi759993/#slovenski-biografski-leksikon.

Krapše, Š. (2017). Šola in muzeji: poročilo iz strokovnega posveta v Mariboru. Pridobljeno s

https://xn--olainmuzeji-fhc.si/wp-content/uploads/2017/10/EDUCA-porocilo-iz-posvetaSOLA-IN-MUZEJI2017.pdf

Mahnič, K. (2008). Študijsko gradivo: Muzeologija: predmeti, zbirke, muzeji. Pridobljeno s https://studentski.net/gradivo/ulj_fif_uz1_muz_sno_studijsko_gradivo_01

Nardin, M. (2019). Samostojna priprava na ogled muzeja/ izkustveno učenje kot doprinos k raziskovalni nalogi. V Š. Krapše (ur.), Šola in muzeji: III. nacionalni strokovni posvet namenjen teoriji in praksi muzejske pedagogike (str. 110–112) [elektronska pošta].

Nova Gorica: Educa. Pridobljeno s file:///C:/Users/Meta/Downloads/e-gradivo%20sola%20in%20muzeji%202019%20(002)%20(2).pdf

Narodni muzej Slovenije (b. d.). Zgodovina muzeja. Pridobljeno s http://idp.nms.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=26

&Itemid=44&lang=sl

N. Š. (19. 5. 2019). Mednarodni muzejski dan: prost vstop v muzeje in galerije. MMC RTV Slovenija. Pridobljeno s https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/mednarodni-muzejski-dan-prost-vstop-v-muzeje-in-galerije/488459

Reisp, B. (2013). Valvasor, Janez Vajkard, baron (1641–1693). V Slovenska biografija.

Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Znanstveno raziskovalni center

SAZU. Pridobljeno s https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi759993/#slovenski-biografski-leksikon

Serše, A., Juričić Čargo, D., Južnič, S. in Košir, M. (2005). Gabrijel Gruber SJ. 1740–1805:

Razstava ob 200-letnici smrti. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani.

Pridobljeno s

http://www.arhiv.gov.si/fileadmin/arhiv.gov.si/pageuploads/publikacije/gruber/Katalog o.pdf

Skupnost muzejev Slovenije (b. d.). O katastrofalnem stanju v slovenskih muzejih in galerijah – Odprto pismo. Pridobljeno s http://www.sms-muzeji.si/C/Items?cat=3

Skupnost muzejev Slovenije (b. d.). O pomenu pedagoških programov. Pridobljeno s https://www.pedagoskiprogrami.si/

Skupnost muzejev Slovenije (b. d.). Zgodovina: Zgodovina slovenskih muzejev. Pridobljeno s http://www.sms-muzeji.si/C/Items/1015?cat=1

Slovenski šolski muzej (b. d.). Pridobljeno s http://www.ssolski-muzej.si/slo/museumcollections.php

Slovenski šolski muzej (b. d.). Napotki ob prijavi. Pridobljeno s http://www.ssolski-muzej.si/slo/pedagogueactivity.php?item=104

Šola in muzeji (b. d.). Pridobljeno s https://xn--olainmuzeji-fhc.si/

Tavčar, L. (2009a). Homo spectator: Uvod v muzejsko pedagogiko. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno s http://www.sistory.si/publikacije/prenos/?urn=SISTORY:ID:911 Tavčar, L. (2009b). Uvod v muzejsko pedagogiko. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Pridobljeno s

https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IX8U2KGZ/0c201dac-b48c-4b16-acef-e653674950a4/PDF

Tavčar, L. (2015). Boj na treh toriščih. Šolsko polje: Revija za teorijo in raziskave vzgoje in

izobraževanja, XXVI(5-6), 15–32. Pridobljeno s

http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TLFM6TX9/d75b8195-906a-4c0e-998e-862289de775a/PDF

Trškan, D. (2016). Didaktika zgodovine 1996–2016: prispevki k zgodovini v šoli. Ljubljana:

Znanstvena založba Filozofske fakultete. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-58UFV7W9/bacf3717-9c2e-466d-8881-3682fc074111/PDF

Učni načrt. Program osnovna šola. Družba (2011). Pridobljeno s http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN /UN_druzba_OS.pdf

Zupanič Slavec, Z. (2015). Ko mrtvi žive uče – anatomija skozi čas: Ob 500-letnici rojstva začetka znanstvene anatomije Andreasa Vesaliusa (1514–1564). Proteus: mesečnik za poljudno naravoslovje (77)(8), 342–352. Pridobljeno s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JRKRASJ/2461c923-68a9-44b3-abda-b25ee8a17a5a/PDF

KAZALO SLIK

Slika 1: Plakat Vloga učitelja in muzejskega pedagoga pri vzpostavljanju in ohranjanju

discipline v muzeju (Čeh, 2017, str. 257). ... 15

Slika 2: Stilus in voščena tablica, kakršne so uporabljali v latinskih šolah (osebnih arhiv). ... 17

Slika 3: Pridni učenci so bili zapisani v zlate bukve, poredni pa v črne (osebni arhiv). ... 18

Slika 4: Spričevalo iz šolskega leta 1919/1920, ko je bil v veljavi še star način ocenjevanja (osebni arhiv). ... 20

Slika 6: Učenec nosi lesenega osla na hrbtu (arhiv SŠM). ... 22

Slika 5: Pri muzejski učni uri lepopisa – na sredini gospodična učiteljica v starinskih oblačilih (arhiv SŠM). ... 23

KAZALO TABEL Tabela 1: Predstavitev muzejskih učnih ur. ... 24

Tabela 2: Število in delež učiteljev, ki predstavljajo vzorec, glede na stopnjo izobrazbe, spol in razred. ... 27

Tabela 3: Ocena učiteljev četrtega in petega razreda osnovne šole o pomembnosti priprave učencev na obisk SŠM. ... 32

Tabela 4: Priprava na obisk muzeja. ... 32

Tabela 5: Spremljanje pedagoškega programa SŠM. ... 33

Tabela 6: Vpliv ponujenega pedagoškega programa SŠM na učiteljevo izbiro programa. ... 33

Tabela 7: Najprimernejša učna oblika dela za vodstvo po razstavi. ... 37

Tabela 8: Izvajanje evalvacije. ... 40

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Vzorec učiteljev četrtega in petega razreda osnovne šole glede na število let delovne dobe. ... 28

Graf 2: Vzorec učiteljev četrtega in petega razreda osnovne šole glede na starost. ... 29

Graf 3: Število učiteljev četrtega in petega razreda osnovne šole glede na regijo. ... 29

Graf 4: Število obiskov učiteljev četrtega in petega razreda osnovne šole. ... 31

Graf 5: Pokrivanje cilja: Učenci spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim življenjem. ... 34

Graf 6: Pokrivanje cilja: Spoznavajo slovensko kulturno dediščino. ... 34

Graf 7: Pokrivanje cilja: Spoznavajo razdeljenost preteklosti na zgodovinska obdobja in se orientirajo v času z uporabo časovnega traku. ... 35

Graf 8: Pokrivanje cilja: Spoznavajo načine življenja danes in v preteklosti. ... 35

Graf 9: Pokrivanje cilja: Razvijajo pozitiven odnos do kulturne dediščine. ... 36

Graf 10: Pokrivanje cilja: Primerjajo dediščino preteklosti in sodobnosti. ... 36

Graf 11: Pomembnost elementa: Vključevanje resničnih in zabavnih primerov skozi zgodovino šolstva v vodstvo po razstavi. ... 37

Graf 12: Pomembnost elementa: Nazorno slikovno gradivo na razstavi. ... 38

Graf 13: Pomembnost elementa: Reševanje delovnih listov med vodstvom. ... 38

Graf 14: Pomembnost elementa: Ogled krajšega filma med vodstvom. ... 39

Graf 15: Pomembnost elementa: Vodenje po razstavi z lutko. ... 39

Graf 16: Pomembnost elementa: Avtentična izkušnja učencev med samim vodstvom (uporaba starih predmetov). ... 40

VI PRILOGA

Anketni vprašalnik za učitelje

VPRAŠALNIK ZA UČITELJE: Pedagoško vodstvo po stalni razstavi Slovenskega šolskega muzeja

Pozdravljeni,

sem Meta Koželj, študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani. V okviru magistrskega dela raziskujem vlogo in pomen Slovenskega šolskega muzeja za osnovne šole. Namen raziskave je pridobiti rezultate, ki bodo dali vpogled v možnosti za dopolnitev pedagoškega vodstva po stalni razstavi. Vaše sodelovanje v raziskavi je ključno, saj bom le tako lahko raziskala stališča in mnenja učiteljev ter z vašimi odgovori prenesla nova spoznanja v prakso.

Vprašalnik je anonimen, izpolnjevanje pa vam bo vzelo približno deset minut časa. Vsi pridobljeni podatki bodo uporabljeni za izdelavo magistrske naloge in morebitne nadaljnje raziskave na področju pedagoškega vodstva v Slovenskem šolskem muzeju.

SPOL: M Ž

Delovna doba: _________________________ Starost:______________________________

Stopnja izobrazbe:______________________ Naziv:________________________________

Razred, ki ga poučujete (obkrožite):

a) 4.

b) 5.

c) 4. in 5. razred.

Regija (obkrožite):

a) osrednjeslovenska regija b) gorenjska regija

c) pomurska regija d) podravska regija e) obalno-kraška regija

f) primorsko-notranjska regija g) jugovzhodna regija

h) koroška regija i) savinjska regija j) zasavska regija k) posavska regija l) goriška regija

1. Kolikokrat ste že obiskali Slovenski šolski muzej s skupino učencev?

a) 1–5-krat.

b) 6–10-krat.

c) Več kot 10-krat.

2. Kako pomembno se vam zdi, da učence pripravite na obisk Slovenskega šolskega muzeja?

NEPOMEMBNO 1 2 3 4 5 ZELO POMEMBNO

2.1. Tisti, ki ste obkrožili 3, 4 ali 5, odgovorite na spodnje vprašanje. Ostali nadaljujte pri 3. vprašanju.

Na kakšen način učence pripravite na obisk muzeja? (Obkrožite lahko več odgovorov.)

a) S pomočjo pripravljenega gradiva na spletni strani muzeja.

b) S pravili obnašanja, ki veljajo v muzeju.

c) Z razlago, kako bo potekal obisk muzeja (ogled razstave in učna ura).

d) S spodbudami za aktivno sodelovanje med obiskom.

e) V šoli se pogovorimo o šoli nekoč.

f) Drugo: ____________________________________________________________

3. Kako pomembno se vam zdi sprotno spremljanje in prebiranje pedagoškega programa, ki ga pripravi Slovenski šolski muzej?

NEPOMEMBNO 1 2 3 4 5 ZELO POMEMBNO

4. V kolikšni meri vpliva vsakoletno ponujen pedagoški program Slovenskega šolskega muzeja na vašo izbiro programa?

NE VPLIVA 1 2 3 4 5 ZELO VPLIVA

5. V kolikšni meri menite, da obisk Slovenskega šolskega muzeja pokriva posamezne splošne učne cilje pri predmetu družba za 4. in 5. razred osnovne šole?

 Učenci spoznavajo življenje ljudi v preteklosti in ga primerjajo z današnjim življenjem.

SPLOH NE POKRIVA 1 2 3 4 5 V CELOTI POKRIVA

 Spoznavajo slovensko kulturno dediščino.

SPLOH NE POKRIVA 1 2 3 4 5 V CELOTI POKRIVA

 Spoznavajo razdeljenost preteklosti na zgodovinska obdobja in se orientirajo v času z uporabo časovnega traku.

SPLOH NE POKRIVA 1 2 3 4 5 V CELOTI POKRIVA

 Spoznavajo načine življenja danes in v preteklosti.

SPLOH NE POKRIVA 1 2 3 4 5 V CELOTI POKRIVA

 Razvijajo pozitiven odnos do kulturne dediščine.

SPLOH NE POKRIVA 1 2 3 4 5 V CELOTI POKRIVA

 Primerjajo dediščino preteklosti in sodobnost.

SPLOH NE POKRIVA 1 2 3 4 5 V CELOTI POKRIVA

6. Katera izmed učnih oblik dela se vam zdi najprimernejša za vodstvo učencev po razstavi za četrti in peti razred osnovne šole? (Prosim, obkrožite samo en odgovor.) a) Frontalna učna oblika.

b) Individualna učna oblika.

c) Sodelovalno učenje po skupinah.

d) Sodelovalno učenje v paru.

7. Kako pomembna se vam zdi uporaba spodnjih elementov za motiviranje učencev četrtega in petega razreda osnovne šole?

 Vključevanje resničnih in zabavnih primerov skozi zgodovino šolstva v vodstvo po razstavi.

NEPOMEMBNO 1 2 3 4 5 ZELO POMEMBNO

 Nazorno slikovno gradivo na razstavi.

NEPOMEMBNO 1 2 3 4 5 ZELO POMEMBNO

 Reševanje delovnih listov med vodstvom.

NEPOMEMBNO 1 2 3 4 5 ZELO POMEMBNO

 Ogled krajšega filma med vodstvom.

NEPOMEMBNO 1 2 3 4 5 ZELO POMEMBNO

 Vodenje po razstavi z lutko.

NEPOMEMBNO 1 2 3 4 5 ZELO POMEMBNO

 Avtentična izkušnja učencev med samim vodstvom (uporaba starih predmetov).

NEPOMEMBNO 1 2 3 4 5 ZELO POMEMBNO

8. Na kakšen način naredite ali boste naredili evalvacijo obiska muzeja z učenci?

(Obkrožite lahko več odgovorov.) a) Učenci pripovedujejo o svojih vtisih.

b) Z reševanjem delovnega lista za učence.

c) Učenci napišejo spis.

d) S pisnim preizkusom znanja.

e) Evalvacije ne izvajam/ne bom izvajal/-a

f) Drugo: _______________________________________________________________

Najlepša hvala za sodelovanje.

In document 1 RAZVOJ MUZEJEV SKOZI RAZLIČNA ZGODOVINSKA OBDOBJA (Strani 53-0)