3. EMPIRIČNI DEL
3.3 Statistična obdelava podatkov, rezultati in interpretacija
3.3.1 Sports tracker kot motivacijsko sredstvo za športno aktivnost otrok ter pogled osnovnošolcev na gibanje
Pametne telefone ima velika večina otrok, še posebej iz višjih razredov osnovnih šol.
Zanimalo me je, ali učenci uporabljajo svoje telefone tudi za spremljanje svojih športnih
21
aktivnosti, saj imajo na voljo pestro izbiro športnih aplikacij, oziroma, če te aplikacije sploh poznajo. Hkrati sem želela preveriti še, kakšen pomen dajejo športu nasploh, koliko se z njim ukvarjajo v prostem času in zakaj mislijo, da je telesna dejavnost pomembna. Odgovore sem pridobila z vprašalnikom, jih preštela in prikazala z različnimi grafi.
Med anketiranimi učenci smo najprej želeli preveriti, koliko jih trenira kakšen šport v prostem času. Od 48 anketiranih se jih 27 aktivneje ukvarja s športom, 21 pa ne trenira nobenega. Z razdelitvijo po spolu opazimo, da trenira več fantov kot deklet, vendar to ni statistično značilno (test hi-kvadrat, p=0,9). Vseeno lahko zaključimo, da je več kot polovica anketiranih otrok športno aktivna tudi v izvenšolskem času.
a) b)
Graf 1: a) Število anketiranih deklet, ki redno trenirajo izbrani šport. b) Število anketiranih fantov, ki redno trenirajo izbrani šport.
Zanimalo me je tudi kolikokrat na teden se ukvarjajo s športom.
Število treningov
Število učencev
a-nič 2
b-1x 1
c-2x 11
d-3x 7
e-več kot 3x 27
Za potrditev hipoteze, ali se učencem zdi gibanje pomembno ali ne, sem jih povprašala o tem, zakaj in če se jim zdi gibanje pomembno.
22
Graf 2: Odstotki odgovorov na vprašanje, zakaj se učencem zdi gibanje pomembno.
Združila sem odgovore na vprašanje, kjer so učenci odgovorili, kolikokrat na teden se ukvarjajo s športom in zakaj se jim zdi gibanje pomembno. Tako dobimo povezavo med tem, kakšen odnos imajo do športa učenci, ki trenirajo pogosteje kot tisti, ki so aktivni le občasno ali pa sploh niso. To primerjavo najlažje ponazorimo s tortnimi diagrami.
23
Graf 3: Zbrani grafi, ki prikazujejo odgovore učencev o pomembnosti športa z njihovo telesno aktivnostjo in pripadajoča legenda odgovorov.
Učenci, ki se ne gibajo izven pouka, so gibanje opisali pomembno za zdravje zdaj in v starosti, predvsem pa se jim zdi pomembno za ohranjanje ali izboljšanje kondicije. Nihče ni označil gibanja kot zabavno prostočasno aktivnost.
Tisti, ki se gibajo 1x tedensko, tega ne počnejo zaradi nabiranja kondicije ampak zaradi zabave ob ukvarjanju s športom. Sem verjetno spadajo družinski športni izleti med vikendom in igra s prijatelji. Prav tako se zavedajo, da je gibanje pomembno za splošno zdravje.
Učenci, ki se gibajo večkrat na teden so izbrali bolj raznolike odgovore. Otroci, ki trenirajo kakšen šport in se gibajo redno, torej trikrat ali več kot trikrat na teden so obkrožili vse odgovore s poudarkom na nabiranju in ohranjanju kondicije.
S testom hi-kvadrat, ki spada pod statistične neparametrične teste, preverimo, kolikšna je verjetnost, da lahko to porazdelitev posplošimo populacijo, oziroma so razlike le posledica naključja (Rode, 2015). S testom hi-kvadrat (𝑋2) smo preverili, če imajo učenci, ki se gibajo
24
večkrat tedensko drugačno predstavo in odnos do športa, kot tisti, ki se ne ukvarjajo z nobeno športno aktivnostjo ali pa se samo enkrat tedensko.
𝑋2 (p= 0,50), ni pokazal razlik, torej potrdimo ničelno hipotezo, da med učenci ni statistično pomembnih razlik pri zavedanju o koristih gibanja glede na dejansko ukvarjanje s športom.
Učenci, ki se večkrat tedensko ukvarjajo s športom so sicer podali podrobnejše odgovore, vendar je test dokazal, da športu ne pripisujejo drugačnega pomena kot tisti učenci, ki se s športom ne ukvarjajo. Dobro je, da se vsi učenci zavedajo pomembnosti gibanja in znajo opredeliti, za kaj je koristno, tudi, če se tega v praksi ne držijo. Hipotezo, da se
»osnovnošolski otroci višje stopnje se zavedajo, da je gibanje pomembno« torej lahko potrdimo.
Učenci, ki se večkrat tedensko ukvarjajo s športom, so sicer podali podrobnejše odgovore, vendar je test dokazal, da športu ne pripisujejo drugačnega pomena kot tisti učenci, ki se s športom ne ukvarjajo. Dobro je, da se vsi učenci zavedajo pomembnosti gibanja in znajo opredeliti, za kaj je koristno, tudi, če se tega v praksi ne držijo. Hipotezo, ki predposavlja, da se odnos do športa spreminja skladno s pogostostjo ukvarjanja s športom zato ovržemo.
Hkrati pa, če se vrnemo na Graf 2, ugotovimo, da so največkrat izbrani odgovori učencev, da je gibanje pomembno za ohranjanje zdravja, vzdrževanje kondicije in sprostitev. Hipotezo, da
»osnovnošolski otroci višje stopnje se zavedajo, da je gibanje pomembno« torej lahko potrdimo.
Graf 4: Odstotki odgovorov o tem, koliko učencev že uporablja športne aplikacije.
Graf 5: Odstotki odgovorov koliko anketiranih učencev bi si želelo spoznati športne aplikacije pri športni vzgoji.
25
Graf 6: V odstotkih prikazani odgovori o namenu, s katerim bi učenci uporabili pridobljene podatke s športno aplikacijo. Legenda: a) za tekmovanje s sošolci, b) za spremljanje, koliko boljši sem lahko vsak naslednji trening (npr. pretečem enako razdaljo hitreje), c) za štetje porabljenih kalorij med vadbo, d) zato, da si lahko doma na računalniku ogledam, kakšno pot sem naredil.
Iz grafov razberemo, da je 40 % učencev že slišalo za športne aplikacije. Večina (73%) bi si želela, da bi športne aplikacije spoznali med poukom športne vzgoje in se naučili uporabe aplikacije in pridobljenih podatkov. Po vprašanju, za kaj bi, ali za kaj uporabljajo pridobljene podatke o svojem fizičnem stanju med merjeno telovadbo, hitrosti, dolžini proge in trajanju aktivnosti, se je več kot polovica (60%) odločila za odgovor, da bi s tem spremljali svoj športni napredek. Delež odgovorov se je nanašal tudi na zanimanje zaradi souporabe računalnika, in delež na spremljanje kalorične porabe. Najpogosteje izbrani odgovor in želja po spoznavanju športnih aplikacij lahko potrdita hipotezo, da bi se učencem dvignila motivacija za gibanje, če bi lahko svoje gibanje spremljali v številkah na pametnem telefonu in opazovali svoj napredek ter posledično želeli napredovati. Vseeno ostaja vprašanje, koliko časa bi zanimanje za aplikacijo imelo vpliv na vadbo in ali bi treninge vključili v svoje življenje na daljši rok, ali bi gibanje čez čas opustili.
26 3.3.2 Tekaške meritve
Z rednimi tekaškimi treningi v določenem obdobju sem želela preveriti, kako se telo prilagaja na redni napor. Najhitreje telesne prilagoditve opazimo preko kondicije. Izbrala sem spremljanje odziva srca in srčne frekvence. Utrip sem merila z merilcem utripa športne ure, ki je merila tudi razdaljo in hitrost. Med tekom sem vklopila tudi aplikacijo Sports tracker, ki je prav tako merila razdaljo poti, preračunala hitrost in s pomočjo GPS-a izrisala pot na zemljevidu. Da bi čim bolj zmanjšala vpliv vseh drugih dejavnikov, ki bi utegnili vplivati na spremembe v srčni frekvenci, sem vedno tekla po isti poti in poskušala teči s približno enako hitrostjo. Na poti sem si izbrala štiri točke, kjer sem si zapisala čas in trenutni utrip. Če je bilo možno, sem opravljala meritve ob čim bolj podobnih delih dneva, najpogosteje zjutraj, kjer sem tudi pazila, da je vedno minilo vsaj pol ure od zajtrka, saj poln želodec obremeni telo in zahteva svoj delež prekrvavljenosti, kar prav tako lahko vpliva na pulz. Med razmere, na katere nisem mogla vplivati, spada temperatura, zato sem naredila tudi primerjavo med temperaturo in srčnim utripom med vadbo pri tej temperaturi.
Graf 7: Vpliv zunanje temperature na frekvenco srca.
Temperature ozračja v katerih sem tekla, so se gibale od -6 do 17°C. Iz razpršenosti grafa ugotovimo, da temperatura zraka ni vplivala na srčno frekvenco. S temi rezultati moramo ovreči hipotezo, da temperatura okolja med vadbo vpliva na srčno frekvenco in je ta v vročem vremenu višja in hladnem nižja. Morda bi bili rezultati drugačni, če bi bila ne glede na temperaturo za tek oblečena vedno v enaka oblačila, saj sem se v svojem primeru oblekla temperaturi primerno, torej ob nižjih temperaturah bolj, kar je preprečilo direkten vpliv
27
temperature ozračja na telo. Prav tako bi pričakovali razlike, če bi tekla pri temperaturah višjih od 17°C.
Hipotezo o vplivu temperature smo ovrgli, s čimer smo še dodatno zmanjšali vpliv katerega koli drugega dejavnika na spremembe v srčni frekvenci kot le tek sam. V graf smo vnesli vse štiri med tekom izmerjene frekvence.
Graf 8: Spremljanje sprememb v srčni frekvenci med zaporednimi treningi.
Frekvenco sem merila na štirih mestih, modra črta prikazuje meritev bolj na začetku teka, vijolična pa na koncu. Za lažjo predstavo in tudi natančnejši prikaz bomo izbrali samo četrto frekvenco, kjer se je telo že dokončno ogrelo in prilagodilo na tek, ter samo tiste meritve, ki sem jih merila v zaporedni seriji.
28
Graf 9: Padanje srčne frekvence z zaporedno vadbo.
Opazimo, da se je frekvenca srca, merjena na istem delu proge in po približno istem času dneva, nižala. Nižanje srčne frekvence med tekom je eden izmed pokazateljev pridobivanja kondicije, ki ga lahko tudi dokaj enostavno izmerimo in spremljamo. Iz naklona grafa lahko razberemo, da je srčna frekvenca z rednim tekom padala za 0,15 utripov/min na dan. V približno 40 dneh teka se je frekvenca med enako obremenitvijo telesa znižala za 6,64 utripov/min. Značilnost padanja krivulje smo izračunali tudi s p-testom v excellu in ta je prikazal 3% tveganje, da je gibanje krivulje naključno.
Ostale opisane prilagoditve v teoretičnem delu ne nastanejo v tako kratkem času in tudi samo merjenje morebitnega povečanega volumna srca ali mišične mase je zahtevnejše in zanj potrebujemo primerne merilne inštrumente.
Zniževanje frekvence potrjuje hipotezo, da »z rednim tekom pridobimo kondicijo, kar se odraža na zmanjševanju srčne frekvence med vadbo«.
Da pa je pridobljeno kondicijo treba ohranjati, vidimo po ponovnem dvigu srčne frekvence med tekom po številčnejših dnevih počitka med vadbami in enomesečni pavzi, kar prikazuje spodnji graf. Rdeče obarvani točki označujeta vadbi, med katerima je minil mesec brez meritev. Opazimo, da se srčna frekvenca ponovno dvigne na podobno, kot smo jo izmerili na začetku meritev.
29
Graf 10: Prikaz ponovnega poslabšanja telesne pripravljenosti po predolgi neaktivnosti.
Prilagoditve telesa na napor torej niso stalne in jih lahko ob prenehanju aktivnosti izgubimo.
Prav tako je pomembno, koliko dni počitka si vzamemo med vadbami, saj je po preveč dnevih neaktivnosti napredek slabši, kot če treniramo redno.
Ker pa sem tekla v naravi in hitrosti teka nisem mogla imeti ves čas popolnoma konstantne, preverimo še, kako se je spreminjala hitrost teka.
Graf 11: Spreminjanje hitrosti teka med meritvami.
30
Graf prikazuje hitrost teka med zapisom 4. srčne frekvence. Čeprav sem želela hitrost med vsako meritvijo ohranjati konstantno, opazimo, da sem povečevala hitrost teka. Ta se proti koncu meritev dvignila z 9,2 do okrog 10 km/h. Iz naklona premice lahko razberemo, da se je hitrost teka povečala za 0,0155 km/h na dan torej 0,11 km/h na teden (p=0,03). Ker je srčna frekvenca padala kljub povečevanju hitrosti, lahko nehoteno povečevanje hitrosti pripišemo zvečevanju kondicije med obdobjem rednega teka.
Graf 12: Odvisnost spreminjanja srčne frekvence od povečevanja hitrosti teka med zaporednimi meritvami.
Z zvečevanjem hitrosti teka bi pričakovali tudi zviševanje frekvence srca. Na zgornjem grafu pa obratno sorazmerje kaže na pridobivanje kondicije med obdobjem rednih treningov. Kljub povečevanju hitrosti teka se je frekvenca srca značilno zmanjšala (p=0,02).
31
SKLEPI
V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako motivirani so otroci za športne aktivnosti tudi v prostem času, kaj jih motivira in kako bi jim lahko v šoli pomagali zvišati motivacijo za gibanje. V tem prvem delu smo na podlagi analize anket potrdili hipotezo, da se osnovnošolski otroci zavedajo pomembnosti gibanja, in da telovadbi pripisujejo pozitiven pomen tako tisti otroci, ki so športno zelo aktivno pa tudi tisti, ki so manj. Kot možno orodje za dvigovanje otrokove motivacije za šport smo se osredotočili na športno aplikacijo Sports tracker, ki bi lahko otroku, ki mu je všeč ukvarjanje z elektronskimi napravami, zvišala željo po gibanju, saj bi svoje aktivnosti lahko meril, planiral, primerjal s prijatelji in analiziral s pomočjo pametnega telefona in računalnika. Prišli smo do zaključkov, da se aplikacija večini otrok zdi zanimiv in uporaben pripomoček, ki ga bi želeli spoznati tudi v okviru šolske športne vzgoje (73%), in bi njene podatke v večini (60%) uporabili za spremljanje svoje aktivnosti in napredka. Kako dolgo pa bi aplikacija motivirala otroka za redno treniranje, pa ostaja vprašanje, na katerega bi lahko odgovorili, če bi učencem aplikacijo predstavili in preverili njihovo uporabo aplikacije in zanimanje zanjo po določenem obdobju od začetka uporabe.
V drugem delu naloge pa smo s spremljanjem srčne frekvence med redno vadbo ugotovili, da se le ta po več treningih znižuje na račun prilagoditve telesa na tek. Z meritvami smo potrdili hipotezo, da se izboljševanje kondicije najprej odraža v zniževanju srčne frekvence med enakim naporom, saj se poveča moč črpanja. Poveča se tudi minutni volumen srca, saj predstavlja zmnožek utripnega volumna in frekvence srca. Ob redni vadbi se v tej enačbi ne poveča le frekvenca, kot se ob nenadni aktivnosti, ampak se zaradi fizioloških prilagoditev srca poveča tudi utripni volumen. Pokazali smo, da predolg počitek med vadbami negativno učinkuje na pridobljeno kondicijo in moramo zato za ohranjanje ali zviševanje telesne pripravljenosti odmeriti primerno dolg počitek med vadbami. Iz meritev smo poskušali izključiti vse druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na frekvenco srca, vendar ker sem tekla zunaj, na temperaturo nismo mogli vplivati. Kljub temu da je temperatura med vadbo pomembna, smo v nalogi izključili njen vpliv na naše meritve in zato ovrgli hipotezo, da temperatura okolja med vadbo vpliva na srčno frekvenco in je ta v vročem vremenu višja in hladnem nižja. Oba dela diplomske naloge skupaj kažeta, da uporaba aplikacije za mobilni telefon lahko vpliva na motivacijo za gibanje, hkrati pa se že nekajtedenska redna vadba izboljša kazalnike kondicije.
32
VIRI
About health. (2015). Pridobljeno s
http://sportsmedicine.about.com/cs/overtraining/a/aa062499a.htm Android. (2015). Pridobljeno s http://source.android.com/
Balažic, M., Brecelj, G., Hlebš, S., Jakovljević, M., Jeromen, T., Kacin, A., …Sila, B. in Jakovljević, M. (ur.). (2013). Osnove športne rekreacije. Ljubljana: Športna unija Slovenije.
Bačanac, L., Škof, B.(2007). Vzgojne naloge in ravnanja učiteljev/trenerjev pri del z mladimi v športu. V B. Škof (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov(str. 88-113). Ljubljana: Fakulteta za šport.
Bishop, P., A., Jones, E., Woods, K. (2008). Recovery from training: A brief review. Journal of Strenght and Conditioning Research, 22(3), 1-10.
Bizjan, M. (2004). Šport mladim. Ljubljana: Aleš Betina.
Cecić Erpič, S. (2007). Psihosocialni razvoj v obdobju poznega otroštva in mladostništva. V B.
Škof (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov(str. 72-87). Ljubljana: Fakulteta za šport.
Četrtič, P. (2007). Učinek intervalnega treninga na prenos in porabo kisika (Diplomsko delo).
Fakulteta za šport, Ljubljana.
Despopoulos, A., Silbernagl, S. (2009). Color atlas of physiology. Stuttgart: Thieme.
Fakulteta za naravoslovje in matematiko UM. (2014). Pridobljeno s http://www.fnm.uni-mb.si/attachments/article/603/vaja2.pdf
Granfola, N. (2011). Učna motivacija in učenčeve zaznave družinskih odnosov (Diplomsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Guyton, A., Hall, J. (2011). Textbook of Medical Physiology, 12th Edition, Philadelphia:
Saunders Elsevier.
Health Guidance. (2015). Pridobljeno s
http://www.healthguidance.org/entry/15615/1/Why-Stretching-Is-Important.html Jeffreys, I. (2005). A multidimensional approach to enhancing recovery. Strength and Conditioning Journal, 27(5), 78-85.
Kacin, A. (2013). Osnove fiziologije napora. V B. Jakovljević (ur.), Osnove športne rekreacije (str. 202-216). Ljubljana: Športna unija Slovenije.
33
Katch, V. L., McArdle, W. D., Katch, F. I. (2011). Essentials of exercise physiology. Baltimore:
Lippincott Williams & Wilkins.
Koeppen, B., Stanton, B. (2008). Berne & Levy Physiology, 6th Edition. Philadelphia: Mosby Elsevier.
Kovač, M. (2012). Uporaba ikt pri športni vzgoji. Pridobljeno s http://www.zrss.si/?rub=1631
Kreft, M. Zapiski s predavanj Zoofiziologija, 2012/13.
Leitinger, L. (2011). Preprečevanje in zdravljenje tekaških poškodb (Diplomsko delo).
Fakulteta za šport, Ljubljana.
Lenasi, H. (2014). Povzeto s strani
http://www.mf-fizio.si/lenasi/Bazalna%20presnova%20in%20naporNAVODILA2012.pdf
Mike, J.N. & Kravitz, L. (2009). Recovery in training; The essential ingredient. IDEA Fitness Journal, 6(2),19-21. Pridobljeno s
https://www.unm.edu/~lkravitz/Article%20folder/recoveryUNM.html
Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu: Osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Périlleux, E., Ansemle, B., Richard, D. in Logar, T. (ur.). (1999). Biologija človeka anatomija, fiziologija, zdravje. Ljubljana: DZS.
Rotovnik Kozjek, N. (2014). Klinična športna prehrana: od teorije do prakse. Medicinski razgledi, 53(4), 555-564.
Wang, H., Han, J.(2014). Research progress on combat trauma treatment in cold regions.
Military Medical Research, 1:8. Doi:10.1186/2054-9369-1-8 Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy.
34
PRILOGE
Anketni vprašalnik
Pozdravljen/a!
Potrebujem tvojo pomoč pri pisanju diplomske naloge. Poskušam izvedeti, koliko svojega časa nameniš športu, kako pomemben se ti zdi in ali ti je všeč. Zanima me tudi, če poznaš kakšne načine, s katerimi si lahko popestriš telovadbo tudi izven šole. Prosim, da na spodnja vprašanja odgovoriš iskreno. Anketa je anonimna in bo uporabljena zgolj v raziskovalne namene diplome.
Hvala za pomoč!
Katja Fink
1.) Spol (obkroži): Ž M
2.) Starost: ______________
3.) Ali treniraš kakšen šport? DA / NE
4.) Kolikokrat na teden se poleg šolske telovadbe še ukvarjaš s športom, rekreacijo ali drugimi telesnimi aktivnostmi (sprehajanje psa, izleti, vožnja s kolesom…).
a) nič b) 1x c) 2x d) 3x
e) več kot 3x
5.) Zakaj se ti zdi gibanje pomembno? (lahko obkrožiš več odgovorov) a) ker je zdravo
b) ker z njim lahko shujšam c) ker je zabavno
d) ker z njim ohranjam ali izboljšujem telesno kondicijo e) ker z njim vplivam na boljše zdravje, ko bom starejši f) ne zdi se mi pomembno
6.) Na katere dele telesa vpliva tek? (lahko obkrožiš več odgovorov) a) na dihala
35
7.) Bi ti bil tek, kolesarjenje ali pa hoja v hribe bolj zanimiva,
če bi med tem lahko uporabljal svoj pametni telefon, ki bi meril pretečeno pot,
tvojo hitrost, utrip, porabljene kalorije? Ali pa kako visoko si se vzpel med hojo v hrib? DA / NE
8.) Imaš na telefonu nameščeno kakšno športno aplikacijo? DA / NE
9.) Ali bi ti bilo všeč, če bi učitelj namenil uro takšnim aplikacijam,
ter vas jih naučil uporabljati? DA / NE
10.)Večina športnih aplikacij ti med gibanjem izmeri pretečeno, prevoženo ali prehojeno pot, ki si jo lahko ogledaš na zemljevidih na računalniku, tvojo hitrost, nadmorsko višino, porabljene kalorije, trajanje gibanja in če imaš pas za merjenje pulza še srčno frekvenco. Za kaj bi uporabil dobljene podatke?
a) za tekmovanje s sošolci
b) za spremljanje, koliko boljši sem lahko vsak naslednji trening (npr. pretečem enako razdaljo hitreje)
c) za štetje porabljenih kalorij med vadbo
d) zato, da si lahko doma na računalniku ogledam, kakšno pot sem naredil
Soglasje staršev za uporabo podatkov anket
SOGLASJE STARŠEV Spoštovani starši!
Sem študentka 4. letnika pedagoške fakultete in v okviru diplomske naloge ugotavljam, kaj si otroci predstavljajo pod šport, ali jim je všeč ali odveč ter o njihovem zavedanju pomembnosti gibanja za naše telo. Rezultati ankete bodo uporabljeni zgolj v namene diplomske naloge ter so anonimni. S podpisom soglašate, da rešeno anketo lahko uporabim v analizi.
Hvala za pomoč!
Katja Fink
Podpisani/a, _____________________________, soglašam, da se rešena anketa mojega otroka, __________________________, lahko uporabi v raziskovalni namen diplomske naloge.
Podpis: