VOD
B L U E B L U E
Modeli Dms od 1- 20 Pe Modeli Dmc od 20- 55 Pe
76
glas gospodarstva plus, april-maj 2020 Pogrebna dejavnostProblem slab inšpekcijski nadzor lokalnih skupnosti
Velik problem je tudi slab inšpekcijski nadzor lokalnih skupnosti nad izvajanjem dejavnosti, še posebej nad 24-urno dežurno službo, ki je zelo pomembna, saj pre-prečuje korupcijo in nepieteten boj za pokojnike. Ob tem ko zakon jasno določa, da ta služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obduk-cije, še vedno prihaja do kršitev zakona in razlag, da lahko pogrebno podjetje, ki ga izberejo svojci, pelje
pokojnika iz bolnišnice na njegov dom. »To seveda ni res. Stanje poslabšuje dejstvo, da je le manjši del občin določil izvajalca te gospodarske javne službe, čeprav zakon občinam nalaga, da morajo to storiti v roku enega leta od njegove uveljavitve. Poleg tega MGRT ne vodi in javno objavlja evidenc izbranih izva-jalcev te gospodarske javne službe,« opozarja Robert Martinčič. Na MGRT so nam zatrdili, da vodijo tudi evidenco izvajalcev 24-urne dežurne službe.
Pozitivno pa je, da se vse več občanov odloča za žarni pokop. Zelo pomembna sta dva pozitivna vidika upepeljevanja, pa se o tem ne govori. V Sloveniji so pokopališča na vodovarstvenih območjih. Medtem ko se pri klasičnem pokopu s krsto ostanki pokoj-nika razkrajajo in odtekajo v podtalnico, z žarnim pokopom vire pitne vode varujemo. Pokopališča so tudi na območjih najboljših kmetijskih zemljišč, ki jih z upepelitvijo pokojnika prav tako varujemo. Žarni grob je do sedem krat manjši od enojnega klasičnega groba, hramba žare v kolumbariju omogoča več kot 20-krat boljšo izrabo prostora, neomejen prihranek prostora je raztros pepela. gg
Foto: Depositphotos
JUST KOM, podjetje za prodajo in servis komunalne opreme d.o.o.
Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče Tel.: 01 563-15-59, E-pošta: igor@just.si
V sodelovanju s podjetjem Stummer Kommu-nalfahrzeuge iz Avstrije kupcem ponujamo inovativne rešitve na področju nadgradenj za zbiranje in odvoz odpadkov.
Letošnja novost: nadgradnja Medium X4 Nadgradnja Medium X4 je novost v družini naj-bolje prodajanih nadgradenj iz serije Medium, ki so namenjene zbiranju in odvozu odpadkov iz gospodinjstev, obrti in industrije. Odlikujejo se po svoji univerzalnosti in zagotavljajo eko-nomsko učinkovito in okolju prijazno storitev.
Posebnost nadgradnje Medium X4 glede na predhodne modele je večji koristni volumen pri enakih dimenzijah vozila, večje vsipno ko-rito za sprejem odpadkov, manjša lastna teža in posledično večja koristna nosilnost. Vitalni deli nadgradnje (npr. stiskalni mehanizem, iztisna plošča) so povsem na novo zasnovani.
Novo je tudi krmiljenje nadgradnje in terminal za upravljavca v kabini vozila.
Serijsko je vgrajen t.i. sistem za optimizacijo stiskanja, ki v realnem času nadzira para-metre nadgradnje in prilagaja delovanje tre-nutnim razmeram. Nove rešitve omogočajo večjo stisljivost predvsem pri lahkih frakcijah odpadkov, nižji delovni pritisk in posledično manjšo porabo goriva.
Kemis, d. o. o.
PROMO
Tujih odpadkov nočemo, svojih pa tudi ne
Posameznik v Sloveniji v enem letu ustvari približno 500 kg komunalnih odpadkov, od tega približno 3,5 kg nevarnih odpadkov. Ko te odpadke doma bolj ali manj odgovorno ločujemo in jih potem oddamo v primerne zaboj-nike, se za večino Slovencev zgodba o odpadkih zaključi.
Ravnanje z odpadki razumemo kot pot od izvora na domu do prvega zaboj-nika. Kolikokrat pa na tej poti pomislimo, da ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in njihovo trajno odstranjevanje? Glede na vse bolj prisotno nasprotovanje objektom in podjetjem za ravnanje tudi z našimi odpadki je pravilen odgovor, da zelo redko ali nikoli. Naša nenadna okoljska zavest v zvezi z odpadki se prebudi, ko se organiziramo v aktiviste in civilne iniciative, ki želijo izgnati objekte za ravnanje z odpadki iz svoje bližnje ali celo ne tako bližnje okolice, ko je treba naspro-tovati rešitvam, ki bi omogočale ravnanje in odstranjevanje odpadkov v že obstoječih objektih, kot so na primer termoelektrarne ali v proizvodnji cementa, kar je že dolgo uveljavljena dobra praksa v tujini. Velikokrat pa so argumenti tovrstnih 'okoljevarstveni-kov' podkrepljeni tudi z znanim in razvpitim konceptom 'zero waste'. Absolutno je treba stremeti k zmanjševanju količine odpadkov na izvoru, razmišljati o ponovni in snovni izrabi odpadkov, toda še vedno bomo ustvarjali odpadke, ki jih je treba primerno obdelati v Sloveniji in jih nato varno odstra-niti doma ali v tujini. In to še posebej velja ravno za nevarne odpadke.
Tovrstni slovenski pogledi na ravnanje z odpadki, ki so omejeni zgolj na pot od doma do prvega zabojnika ali zbirnega centra za ravnanje z odpadki, seveda ne premorejo temeljitega premisleka o tem, da naši odpadki z oddajo na zbirno mesto ne bodo kar izpuhteli. Odpadkov že danes ni več mogoče redno voziti v tujino, ker se meje za izvoz odpadkov vedno bolj zapirajo
in ker so kapacitete za odstranitev v tujini vse bolj zapolnjene zaradi lastnih odpadkov, ki jih sežigalnice prednostno prevzemajo po načelu bližine. Še posebej pa moramo v času epidemije z boleznijo COVID-19 ves čas misliti na sprotno varno odstranitev odpadkov.
Neizpodbitno dejstvo je, da bo morala Slovenija še bolj kot doslej poskrbeti za čim večjo stopnjo samozadostnosti pri ravna-nju z odpadki. Žal gredo zadnje čase napori civilnih iniciativ in določenih lokalnih politik ravno v nasprotno smer. Ključno je naspro-tovanje, brez racionalnih argumentov in brez ponujanja alternativnih rešitev.
Kaj nam preostane v situaciji, ko se komunalna podjetja soočajo z vse večjimi količinami nakopičenih odpadkov, ko ne vemo, kam z blatom iz čistilnih naprav, ko se bodo slovenska podjetja, javni zavodi in posredno tudi gospodinjstva soočala z dejstvom, da ne morejo varno poskrbeti za ravnanje s svojimi nevarnimi odpadki?
Zaradi nerazumnih odločitev pa naj bi se zapiral objekt za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kratkoročna rešitev je zagotovo trezen razmislek okoljskih odločevalcev, ali je v tej situaciji razumno onemogočiti delovanje objekta, ki ima razpoložljive kapacitete za varno ravnanje z določenimi vrstami odpadkov in deluje po najviš-jih standardih varnosti. Dolgoročno pa
moramo med Slovenci doseči zavedanje, da so odpadki sestavni del našega življenja in da moramo tudi prevzeti soodgovornost za trajno odstranitev tistih odpadov, ki jih zdaj zaradi še ne razvite tehnologije ni mogoče ponovno uporabiti.
Kemis na Vrhniki že tretje leto po požaru in eno leto po zaključku sanacije objek-tov ter vzpostavitvi delovanja v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem bije jalov boj z Občino Vrhnika in z določeno skupino občanov, ki ne morejo sprejeti dejstva, da ima Kemis po sanaciji najbolje urejene skladiščne in manipulativne prostore za ravnanje z nevarnimi odpadki v Sloveniji, da je po požarni varnosti med najbolj urejenimi podobnimi objekti v Evropi. Kemis še vedno upa na racionalen dialog z Ministrstvom za okolje in prostor, saj je Inšpekcija RS za okolje in prostor dve leti zapisniško ugota-vljala, da gre za nujno gradnjo. Gre za objekt za predelavo odpadkov, ki jih ustvarjamo vsi.
Tudi tisti, ki mislijo, da bo zanje že nekako poskrbljeno – samo ne na mojem dvorišču.
Ker nočem tujih odpadkov in tudi ne svojih.
V Kemisu upamo, da bo država zmogla in znala sprejeti zdravorazumsko končno odločitev, in da se zaveda, da morajo tovr-stni objekti in podjetja delovati zaradi večje varnosti in manjšega onesnaževanja okolja in da nasprotovanje tovrstnim objektom ni varovanje okolja in ljudi.
78
glas gospodarstva plus, april-maj 2020Prava smer oblikovanja urbanističnega razvoja
EKO LUX d.o.o.
Medlog 15, 3000 Celje
03 828 18 00 www.ekolux.si
• KOMUNALNA VOZILA
• SLEDENJE TOKOV ODPADKOV IN OPREMA ZA RAVNANJE Z ODPADKI
• MATERIALI ZA ULIČNO KANALIZACIJO ( CEVI IN JAŠKI)
• MATERIALI ZA VODOVODE ( CEVI, ZASUNI, SPOJKE)
• PODZEMNI KONTEJNERJI
• URBANA OPREMA
oglas.indd 1
oglas.indd 1 21/04/2020 08:0821/04/2020 08:08