TiT močno vplivata na naše življenje, zato je izboljšanje TP učencev ključnega pomena.
TP je za šole oziroma predmetnik pomembna, ker zajema ZN, ZM in KRO. Nizka stopnja TP vpliva na življenja učencev, saj tehnologije, ki jo imamo na voljo, ne znajo izkoristiti sebi v prid in posledično v današnjem svetu živijo manj učinkovito, kot bi lahko (Avsec in Jamšek, 2018).
Leta 2014 je bila opravljena raziskava PIAAC, s katero so ugotovili, da je TP odraslih Slovencev pod povprečjem (OECD, 2016). Avsec (2012) je poudaril, da predvsem v splošnih gimnazijah s svojim delovanjem in vsebinami, ki jih obravnavajo, premalo spodbujajo razvoj TP, ki jo potrebujejo dijaki oziroma študenti predvsem pri nadaljevanju šolanja na naravoslovnih in inženirskih smereh. Slednje vodi do slabše usposobljenosti kadra in manjše konkurenčnosti države. Morebitno rešitev predstavlja uvedba večjega števila ur TiT v OŠ in uvedbo pouka TiT v gimnazijah.
Znanje, pridobljeno pri pouku TiT, se v Sloveniji trenutno preverja z NPZ-ji, ki pravzaprav preverjajo doseganje učnih ciljev oziroma postavljenih standardov znanja, ki niso neposredno povezani s STP (Avsec, 2012). Obstoječ učni načrt za tehniko in tehnologijo (Fakin in ostali, 2011) večinoma zajema le cilje nižje taksonomske stopnje
(pomnjenje, razumevanje in uporaba), veščine višjega miselna reda (analiziranje, evalviranje in ustvarjanje) pa so zelo zapostavljene in posledično premalo razvite.
Slednje močno vpliva na stopnjo TP učencev, predvsem pri komponenti KRO (Avsec in Jamšek, 2018).
Keše (2016) je ugotovil, da so učenci 5. in 6. razredov redko vključeni v raziskovanje in reševanje bolj zapletenih tehnoloških problemov, kar je razvidno iz zbranih rezultatov njihove TP. Med razredoma so se največje razlike pojavile pri komponenti KRO, ki je pri učencih 6. razredov bolj razvita, slednji so tudi na splošno dosegli boljše rezultate.
Za izboljšanje TP učencev avtor predlaga spodbujanje projektnega dela in s tem višjih miselnih procesov. Rupnik in Avsec (2019) sta ugotovila, da je TP učencev 6. razreda nižja od TP učencev 8. razreda. Na splošno je TP obeh razredov razmeroma nizka, predvsem pri komponentah ZM in KRO. Za izboljšanje TP bi morali izboljšati odnos učencev do TiT.
Pouk TiT je priljubljen le pri manjšem številu učencev. Za prihodnost in predvsem tehnološki razvoj je pomembno, da učence za tehniške poklice navdušimo že v OŠ, saj na ta način lahko vplivamo na njihovo odločanje za nadaljnje izobraževanje oziroma interese, ki jih bodo razvijali in nadgrajevali (Avsec, 2012). S spremembo pouka TiT lahko močno vplivamo na prepoznavnost, večje spoštovanje in zanimanje za dane poklice (Avsec in Jamšek, 2018).
Delo z orodjem, ki se ga učenci naučijo tudi sami uporabljati, vpliva na njihovo načrtovanje novih izdelkov. Zanimanje za tehniške poklice je odvisno tudi od spola, glede na raziskave naj bi učenke potrebovale več spodbude in vpogleda v uporabnost TiT, saj bi na ta način razvile pozitiven odnos do nje. Učenje preko dela in napak naj bi glede na opravljene raziskave zagotovilo najvišjo stopnjo znanja (Avsec in Jamšek, 2018).
Pri pouku TiT imajo učenci možnost lastnega snovanja in načrtovanja izdelkov. Pri tem se od njih pričakuje uporaba tehnološkega znanja, torej se kaže tudi njihova TP. Učenci, ki so bolj samostojni in ne potrebujejo učitelja, ki bi jih vodil in jim demonstriral, so učenci z višjo stopnjo TP (Avsec in Jamšek, 2018).
Vse pogosteje se govori tudi o tem, kaj storiti, da bodo učenci postali bolj tehnološko pismeni. Za optimalen razvoj TP so poleg opremljenosti in načina delovanja šole ter osebnosti učitelja ključnega pomena učiteljeva strokovna usposobljenost, prepričanje ter odnos do TiT (Avsec, 2012; Avsec in Sajdera, 2019). Da bodo učenci lahko postali tehnološko bolj pismeni, morajo to najprej postati učitelji – slednje ne velja zgolj za učitelje TiT, temveč tudi za vse ostale (Garmire in Pearson, 2006).
Učitelj oblikuje razredno klimo, znotraj katere lahko učenci brez zadržkov izrazijo svoje pomisleke in skrbi glede obravnavanega problema. Predstavlja bolj odprte, učencem razumljive vsakdanje situacije ter pogosto evalvira delo in potek učne ure, saj stremi k izboljšanju poučevanja (Avsec, 2012). Motivacijo učencev za ustvarjalno razmišljanje lahko spodbudi z uvajanjem številnih raznolikih aktivnosti, s spodbujanjem komunikacije ter potrebo po iskanju rešitev za zastavljene tehnološke probleme. Glede na raziskave naj bi zastavljanje ozko strukturiranih problemov oziroma situacij negativno vplivalo na razvoj ustvarjalnosti (Avsec in Sajdera, 2019).
TP lahko glede na raziskave spodbudimo s sistemskim pristopom (a system approach) in projektnim učenjem (project-based learning). Temelj predstavlja aktivno učenje.
Učenci v skupinah rešujejo čim bolj realne naloge oziroma projekte in hkrati razvijajo sposobnost dela v skupini ter izboljšujejo TP (Frank, 2005). Naučijo se uporabljati različne pristope pri reševanju zastavljenih problemov oziroma vprašanj. Ker do odgovorov pridejo z lastnimi dejanji, si le-to, glede na opravljene raziskave, bolj zapomnijo kot zgolj v primeru poslušanja pri pouku, torej bo njihovo znanje bolj trajnostno (ITEEA, 2007).
Avsec in Jamšek (2018) ugotavljata, da ima krožek s področja tehnike (OSTE), zelo pozitiven vpliv na rezultate, saj od učencev zahteva aktivno, samostojno učenje, predvsem pri temi les. Poleg tega na rezultate TP močno vpliva udeležba učencev v zunajšolskih dejavnostih, povezanih s TiT. Zelo pozitivno vpliva tudi domača naloga, zadostovala naj bi ena ura domače naloge na teden. Poleg projektnega in problemskega načina dela v učilnicah bi bilo zaželeno tudi induktivno učenje, ki je še bolj usmerjeno k samostojnemu delu.
Zelo pomemben je tudi odnos učencev do TiT, saj lahko zelo pozitivno vpliva na razvoj TP. Pri tem imajo v OŠ ključno vlogo učitelji, saj njihov odnos, znanje in prepričanja, povezana s TiT, vplivajo na učence (Avsec in Sajdera 2019). Ardies, De Maeyer, Gijbels in van Keulen (2015) ugotavljajo, da je tehnologija za učence zelo privlačna in jo pogosto uporabljajo. Interes za samo izobraževanje na področju TiT pa nazaduje.
Vpliv izobrazbe staršev, še posebej tistih z univerzitetno izobrazbo, močno vpliva na TP učencev in tudi na njihovo odločitev o nadaljnji izobrazbi oziroma poklicni poti. Leta 2016 sta Avsec in Jamšek razvila instrument za merjenje TP. Raziskovalca poudarjata, da zgolj uporaba danega instrumenta ne zadostuje, če bi želeli ločiti med učenci, ki so primerni za tehniške poklice, in tistimi, ki so za to manj primerni, saj instrument ne zajema preizkušanja dejanskih spretnosti, torej dela z orodjem ipd. (Avsec in Jamšek, 2018).
4 ODNOS DO NARAVOSLOVJA TER TEHNIKE IN TEHNOLOGIJE
Posameznikov odnos do šolskih predmetov in do ljudi na splošno vpliva na naše vedenje. V poglavju bo predstavljeno, kako na učenje in delo vpliva odnos do naravoslovja ter TiT.