5 RAZPRAVA IN SKLEPI
5.1.2 Doba med telitvama
Doba med telitvama je lastnost, ki zelo pomembno vpliva na ekonomski rezultat rejca v čredi krav. Nanjo vplivajo različni vplivi, ki so večinoma posledica odločitev rejca. Povprečna mlečnost je pri kravah rjave pasme v letu 2009 znašala 5.476 kg mleka v standardni laktaciji.
To je relativno majhna vrednost, pri kateri lahko krave brez teţav s plodnostjo in ob pravilni oskrbljenosti s hranili telijo vsako leto. Pri povprečni DMT 412 dni je to več kot dva spolna ciklusa oz. za skoraj 12,8 % prevelika vrednost. Rejci torej nimajo urejene prehrane, slabo odkrivajo pojatve, ne osemenjujejo krav pravi čas ali pa imajo krave plodnostne motnje in bolezni. Največkrat je predolga DMT verjetno posledica kombinacije navedenih vplivov.
Tudi pri tej lastnosti genetski trendi kaţejo napredek, fenotipske vrednosti pa se poslabšujejo, kar pomeni, da se okolje slabša.
V model za dobo med telitvama smo vključili vpliv sezone telitve kot leto in mesec.
Preizkusili smo lastnosti mlečnosti (vsebnosti beljakovin in maščob v mleku ter količino mleka) v prvi in drugi tretjini laktacije ter v standardni laktaciji. Preizkusili smo še vpliva dolţine laktacije in povprečne dolţine laktacije po čredah, za katerega pričakujemo, da nam prinese nekaj informacij o navadah oz. uspešnosti rejca pri osemenitvah, odkrivanju pojatev in uspešnosti upravljanja s čredo. Naključni del je bil enak kot pri modelu za starost ob prvi telitvi.
Kot najprimernejši model za napovedovanje plemenskih vrednosti za dobo med telitvama ocenjujemo model s količino mleka, vsebnostjo mlečne maščobe in vsebnostjo beljakovin v prvi tretjini laktacije ter povprečno dolţino laktacije po čredi kot sistematskimi kvantitativnimi vplivi. Potočnik in sod. (2010) navajajo podoben model, le da vanj ni vključena dolţina laktacije. V modelu je tudi sistematski vpliv sezone telitve. V naključni del modela bi vključili interakcijo čreda x leto in aditivni genetski vpliv.
V primerjavi z našimi ocenami so heritabilitete za DMT v drugih drţavah (tabela 3) niţje.
Jorjani (2006) in Dal Zotto (2007) navajata vrednosti v razponu od 0,033 do 0,058. Vrednosti so veliko niţje od tistih, ki smo jih dobili pri naši obdelavi (tabela 9). Deleţ genetske variance je v modelu z vplivom skupnega okolja in lastnostmi mlečnosti v standardni laktaciji znašal 0,135, z interakcijo med skupnim okoljem in letom pa 0,151. Vrednosti pri modelih z lastnostmi mlečnosti v prvi tretjini laktacije so bile podobne, heritabiliteti sta znašali 0,142 (model brez interakcije) in 0,0151 (model z interakcijo). Pri modelu z obema naključnima vplivoma je bila heritabiliteta 0,143 (model z lastnostmi mlečnostmi v prvi tretjini standardne laktacije) in 0,136 (model z lastnostmi mlečnosti v standardni laktaciji). Za slovensko populacijo rjavega goveda Potočnik (2010) navaja precej višjo heritabiliteto kot so tuje in niţjo, kot smo jo izračunali v naši nalogi, navaja 0,095.
Genetski trend je po naših izračunih ugoden, čeprav bi lahko bil boljši. Po letih opazimo skrajševanje ocenjene genetske komponente za DMT (pribliţno za 1 dan na leto). Vsi štirje ocenjeni modeli kaţejo zelo podobne genetske trende. Potočnik in Čepon (2010) navajata samo manjša nihanja med leti, po njihovih izračunih genetskih trendov za DMT ni zaznati.
Da preprečimo pristranost napovedi plemenskih vrednosti, uvedemo genetske skupine neidentificiranih staršev (Westell in sod., 1988), ki nam ţivali zdruţijo po nekaterih njihovih skupnih lastnostih. Pri napovedovanju plemenskih vrednosti navadno predpostavimo, da je
pričakovana vrednost za naključne vplive enaka nič. To je sicer moţno, vendar v primeru, da ni tako, lahko s tem povzročimo pristranost NPV. V osnovni populaciji imamo namreč lahko skupine ţivali, katerih povprečne plemenske vrednosti niso nič. Da se temu izognemo, pri pripravi porekla za ţivali, ki naj bi imele podatke o starših, pa jih nimajo, na podlagi njihovih skupnih lastnosti pripravimo genetske skupine neidentificiranih staršev. Skupine so lahko na primer formirane kot: čreda – leto – spol, drţava – leto – spol in druge. Pri izdelavi skupin moramo biti preudarni, saj lahko veliko število skupin pomeni malo zapisov v vsaki od njih.
Da dobimo čim bolj objektivne rezultate, naj bi bilo v skupinah načeloma vsaj 50 ţivali (Kovač, 2011). Pri naši nalogi genetskih skupin neidentificiranih staršev nismo formirali.
5.2 SKLEPI
V naši nalogi smo napovedali plemenske vrednosti za lastnosti plodnosti pri govedu. Imeli smo podatke krav rjave pasme. Plemenske vrednosti smo napovedali za starost ob prvi telitvi in dobo med telitvama. Po opravljenih analizah smo prišli do naslednjih sklepov:
Populacija krav rjave pasme v Sloveniji se konstantno zmanjšuje. Od leta 2003 do leta 2010 je število plemenic, vpisanih v rodovniško knjigo, padlo za več kot 38 %, s 34.500 na 21.300 ţivali.
Povprečna starost slovenskih krav rjave pasme ob prvi telitvi narašča. V osemnajstih letih se je povečala za en mesec, kar pomeni pribliţno dan in pol na leto. V letu 2009 je znašala skoraj 30,5 mesecev, kar je več kot dve leti in pol. Vrednost je z ekonomskega vidika prevelika.
Povprečna doba med telitvama se podaljšuje. V osemnajstih letih se je podaljšala s 395 na 415 dni, kar je pribliţno en dan na leto. Navedena DMT je za doseţene proizvodne rezultate z ekonomskega stališča krepko predolga.
Povprečna količina mleka krav rjave pasme narašča. V letu 2009 je znašala 5.476 kg mleka s 4,06 % mlečne maščobe in 3,38 % beljakovin v standardni laktaciji. V prvi tretjini krave dosegajo povprečno mlečnost 2112 kg s 4,03 % maščob in 3,17 % beljakovin. V drugi tretjini pri povprečno 1726 kg mleka vsebnost beljakovin doseţe 3,36 %, vsebnost maščob pa 4,11 %.
Heritabiliteto za starost ob prvi telitvi smo ocenili na 0,111 (model z naključnim vplivom črede), v modelu z dodatnim naključnim vplivom za interakcijo med čredo in letom pa je nekoliko višja (0,122). V modelu, ki je vključeval samo naključni vpliv za interakcijo, je nepredvidljivo narastla na 0,518. Ob tem sta se močno zmanjšali komponenti za skupno okolje v čredi znotraj leta (0,235) in za ostanek (0,229).
Za dobo med telitvama smo preizkusili štiri modele. Med njimi so zelo majhne razlike.
Glede na nekoliko večji deleţ pojasnjene variance smo za napovedovanje plemenskih vrednosti izbrali model s sezono, povprečno dolţino laktacije v čredi, količino mleka in vsebnostjo maščob ter beljakovin v prvi tretjini standardne laktacije kot sistematskimi vplivi. V naključni del modela predlagamo vpliv ţivali ter interakcijo med skupnim okoljem v čredi in letom.
Ocenjene heritabilitete za dobo med telitvama so bile podobne kot pri starosti. Pri modelu z lastnostmi mlečnosti v prvi tretjini standardne laktacije in naključnim vplivom črede je ocena heritabilitete znašala 0,142, pri modelu z interakcijo čreda x leto 0,151, pri obeh vključenih vplivih pa 0,143. Pri modelu z lastnostmi mlečnosti v standardni laktaciji so bile ocene heritabilitet nekoliko niţje, razen pri modelu z vplivom čreda x leto, kjer je bila ocena enaka tisti, ki smo jo izračunali s pomočjo modela z interakcijo in lastnostmi mlečnosti v prvi tretjini standardne laktacije (0,151). Pri modelu s skupnim okoljem v čredi je znašala 0,135, pri modelu z dvema komponentama za skupno okolje v čredi in interakcijo pa 0,136.
Po naših ocenah je opaziti genetski napredek za obe opazovani lastnosti. Povprečne napovedi plemenskih vrednosti se tako za starost ob prvi telitvi kot za dobo med telitvama z leti zmanjšujejo, kar je, glede na previsoke fenotipske vrednosti, ugoden rezultat in kaţe tudi na uspešno selekcijsko delo v ţeleno smer.
Glede na to, da na vzrejo plemenskega podmladka vpliva veliko dejavnikov, je model z enim sistematskim vplivom pravzaprav skromen in po pričakovanju ne pojasni pomembnega deleţa variabilnosti. Dodatne informacije o pogojih pri vzreji telic bi lahko pripomogle k zanesljivejši napovedi plemenskih vrednosti in večjemu napredku.
V našem delu smo odkrili kar nekaj pojavov, ki bi jih bilo dobro nadalje raziskati. Zanimivo bi bilo raziskati, kako v populaciji krav, ki smo jo imeli v obravnavi, starost ob prvi telitvi
vpliva na lastnosti mlečnosti. Nadalje bi bilo dobro raziskati, zakaj rejci prepozno osemenjujejo telice in s tem povzročajo, da prvič telijo pri previsoki starosti.
Tudi pri dobi med telitvama je opazen neugoden fenotipski trend, ki bi bil lahko bolj kot z neugodno genetsko strukturo povezan z manjšanjem populacije in umikanja rjavih krav iz boljših čred. S tem bi morda pojasnili tudi razhajanje genetskih in fenotipskih trendov za obravnavani lastnosti. Analiza bi nam lahko razkrila, kje so največje rezerve, in ponudila informacije, s katerimi bi lahko rejcem konkretno svetovali, kaj naj storijo, da bodo imeli boljši ekonomski rezultat v svoji čredi. Dobro bi bilo razviti model, s katerim bi te rezerve na nivoju kmetije tudi ocenili.
6 POVZETEK
Lastnosti plodnosti so v govedoreji zelo pomembne, saj zelo vplivajo na ekonomski rezultat reje krav. V različnih evropskih drţavah uporabljajo različne lastnosti za genetsko vrednotenje lastnosti plodnosti. V Sloveniji uporabljamo starost ob prvi telitvi, ostale drţave te lastnosti nimajo vključene. Tudi doba med telitvama ni pogosto uporabljena lastnost, večkrat je zastopana dolţina poporodnega premora. Zaradi majhne variabilnosti v dolţini brejosti krav je doba med telitvama zelo podobna lastnosti dolţini poporodnega premora. Naš cilj je bil napovedati plemenske vrednosti za lastnosti, ki ju uporabljamo v Sloveniji, torej za starost ob prvi telitvi (SPT) in dobo med telitvama (DMT). V obdelavi smo imeli podatke krav rjave pasme, dobili smo jih na Kmetijskem inštitutu Slovenije, iz Centralne podatkovne zbirke (CPZ) Govedo.
Pri pregledu podatkov smo ugotovili, da naši lastnosti nista normalno porazdeljeni. Starost ob prvi telitvi ima pri 38.029 zapisih srednjo vrednost 905 dni (nekaj več kot 30 mesecev).
Priporočena starost telic ob telitvi je dve leti, po priporočilu nekaterih avtorjev tudi do 26 mesecev. Prvesnice rjave pasme v Sloveniji pa v večini prvič telijo starejše. Vzrok so lahko nepravilna vzreja telic, prepozno osemenjevanje, slabo delo osemenjevalca itd. Doba med telitvama je pri 105.456 laktacijah povprečno trajala 412 dni. Pri povprečni mlečnosti 5.476 kg mleka v standardni laktaciji je to prevelika vrednost. Krave bi morale teliti vsaj vsako leto, DMT bi bila lahko pri taki mlečnosti tudi krajša. Rezultati naše analize kaţejo, da vzroki niso v genetskem nivoju populacije, bolj so povezani s tehnologijo reje molznic, kot so npr. slaba prehrana krav, neprimerna oskrba, neustrezno odkrivanje pojatev, slabši uspešnosti osemenjevanja ali pa tudi v različnih plodnostnih motnjah in boleznih. Vsekakor so rezultati slabi. Rjava pasma bi lahko bila zelo dobra alternativa za rejce, ki kmetujejo v slabših naravnih pogojih, kjer je prisotno absolutno travinje. Zanimiva bi bila reja kombiniranega tipa rjave pasme, saj so pri taki reji stroški manjši, pri kravah, ki so manj obremenjene s proizvodnjo mleka, pa lahko pričakujemo tudi manj problemov v rejah, tudi pri plodnosti. Na mestu je torej razmislek, ali ohranimo rjavo čim bolj v tipu, ki ni preveč zahteven, namesto da jo praktično spreminjamo v črno-belo pasmo.
Potrdili smo, kot je tudi splošno znano, da je v Sloveniji velika večina čred s kravami rjave pasme majhnih. Zelo veliko je primerov, ko so imele kmetije v letih od 1985 do maja 2009 samo pet prvesnic ali še manj. To oteţuje obdelavo podatkov, saj za vrednotenje vpliva črede
oz. skupnega okolja v njej potrebujemo čim več zapisov za isto čredo. Največ podatkov smo imeli za prve telitve, potem pa za vsako telitev manj, kar je logično, saj je vsako laktacijo več ţivali izločenih. Poreklo smo imeli sestavljeno iz treh generacij – iz osnovne – krav s podatki ter iz njihovih staršev in starih staršev. V osnovni generaciji smo imeli 5.184 ţivali.
Za starost ob prvi telitvi smo preizkusili tri različne modele. V sistematskem delu modela je le vpliv sezone telitve (leto-mesec). Za sezono smo porabili 269 stopinj prostosti in pojasnili 2,74 % variabilnosti. Deleţ pojasnjene variance je majhen, a za lastnosti plodnosti pričakovan. V naključni del modela smo kot alternative preverili vpliv skupnega okolja v čredi, interakcijo med njim ter letom telitve in model z obema naključnima vplivoma za skupno okolje. Ugotovili smo, da se s sezono starost ob prvi telitvi povečuje. Med preizkušenima modeloma z različnima naključnima vplivoma ni velikih razlik, pri modelu z interakcijo SPT po sezonah narašča malo hitreje. Če pogledamo spreminjanje znotraj let, vidimo, da so vrednosti v zimskih in jesenskih mesecih manjše kot spomladi in poleti.
Heritabiliteta pri modelu s skupnim okoljem v čredi je bila 0,111. Pri modelu z obema naključnima vplivoma je bila heritabiliteta 0,122, pri modelu z interakcijo pa 0,518. Vzrok za tako veliko in nelogično heritabiliteto je lahko v majhnem številu zapisov po nivojih pri interakciji med čredo in letom, saj je bilo skoraj 60 % nivojev z 0 ali eno meritvijo.
Porazdelitev plemenskih vrednosti je bila pri modelu z interakcijo bliţje normalni.
Porazdelitev pri modelu s skupnim okoljem je bila bolj asimetrična in je imela manjši razpon plemenskih vrednosti.
Za dobo med telitvama smo imeli na voljo več podatkov. Preizkusili smo petnajst različnih modelov s sistematskimi vplivi. Preizkusili smo vplive: sezono, mesec, leto, interakcijo mesec x leto, dolţino laktacije, povprečno dolţino laktacije po čredi, vsebnost mlečne maščobe in beljakovin v prvi tretjini, drugi tretjini in celi standardni laktaciji in količine maščobe, beljakovin in mleka v enakih obdobjih. Najprej smo izločali vplive, ki niso bili značilni, potem pa smo preizkusili še različne kombinacije vplivov. Za izračun plemenskih vrednosti in vključitev naključnih vplivov smo uporabili dva modela. Vanju smo vključili vpliv sezone telitve, ki je bil sestavljen iz leta in meseca ter povprečno dolţino laktacije po čredi, ki sta bila enaka v obeh modelih. Kot alternativi smo lastnosti mlečnosti v prvi tretjini laktacije in standardni laktaciji. Z modelom, v katerega smo vključili lastnosti mlečnosti v prvi tretjini laktacije, smo s sistematskimi vplivi pojasnili 9,99 % variabilnosti in porabili 231 stopinj
prostosti. Z modelom, ki je vseboval lastnosti mlečnosti v standardni laktaciji, smo pojasnili 10,44 % variabilnosti in porabili 247 stopinj prostosti.
V mešani model smo vključili enake moţne vplive kot pri starosti ob prvi telitvi. Skupno smo za dobo med telitvama napoved plemenskih vrednosti izračunali s štirimi različnimi modeli.
Ugotovili smo, da se DMT s sezono podaljšuje. V hitrosti naraščanja DMT s sezono med modeli ne opazimo razlike. Po modelih z lastnostmi mlečnosti v prvi tretjini laktacije so ocenjene vrednosti manjše kot pri modelih z vplivi v standardni laktaciji. Značilnih nihanj znotraj leta ni opaziti.
Heritabilitete pri modelih z lastnostmi mlečnosti v standardni laktaciji (305) so bile niţje od tistih v prvi tretjini standardne laktacije (v prvih 100 dneh). Heritabiliteta pri modelih z lastnostmi mlečnosti v 305 dneh in vplivom skupnega okolja v čredi je bila 0,142, z obema vplivoma – vplivom črede in interakcijo med čredo in letom pa 0,143. Pri modelih z interakcijo med skupnim okoljem v čredi in letom je ocena heritabilitete višja, pri obeh modelih je bila enaka, 0,151. Heritabiliteta po modelu z lastnostmi mlečnosti v 305 dneh in vplivom črede je bila 0,135, z vplivom črede in interakcijo pa 0,136.
Porazdelitve so pri vseh štirih modelih zelo podobne. Srednje vrednosti so blizu nič (od -2,2 dni do -3,2 dni). Pri modelih s skupnim okoljem so nekoliko bliţje nič kot pri modelih z interakcijo. Standardna odklona sta pri modelih brez interakcije nekoliko manjša kot pri modelih z njo, vrednosti pa znašajo od 13,9 do 15,2 dni. Pri vseh štirih porazdelitvah je nekaj več zapisov, kot bi jih pričakovali pri normalni porazdelitvi, okoli srednje vrednosti. Vzrok so majhne črede, torej malo zapisov po čredah in letih.
Povprečne ocenjene plemenske vrednosti po letih rojstva pri obeh lastnostih kaţejo genetski napredek. Pri starosti ob prvi telitvi je pri modelu z vključeno interakcijo čreda x leto letni napredek večji (0,2 meseca/leto) kot pri modelu z vplivom črede (0,1 meseca/leto). Pri dobi med telitvama so razlike v genetskih trendih po modelih zelo majhne. Ocenjen genetski napredek je pribliţno en dan skrajšana DMT v letu.
7 VIRI
Boichard D., Barbat A., Briend M. 1998. Genetic evaluation for fertility in French dairy cattle. V: Interbull Bulletin. Proceedings of International Workshop on Genetic Improvement of Functional Traits in Cattle - Fertility and Reproduction, Grub, Germany, 23-25 nov. 1997. Interbull Bulletin, 18: 99-101.
http://www- interbull.slu.se/bulletins/bulletin18/paper33.pdf (18. okt. 2010)
Buchberger J., Dovč P. 2000. Lactoprotein genetic variants in cattle. Food Technology and Biotechnology, 38, 2: 91-98. http://www.ftb.com.hr/38/38-91.pdf (12. feb. 2011)
Čepin S., Ţgur S., Čepon M. 2001. Klavna kakovost naših pasem goved in učinki gospodarskega kriţanja. Sodobno kmetijstvo, 34, 2: 112-115
Dal Zotto R., De Marchi M., Dalvit C., Cassandro M., Gallo L., Carnier P., Bittante G. 2007.
Heritabilities and Genetic Correlations of Body Condition Score and Calving Interval with Yield, Somatic Cell Score and Linear Type Traits in Brown Swiss Cattle. Journal of Dairy Science, 90: 5737–5743
De Jong G. 1998. Index for daughters´ fertility in the Netherlands.
V: Interbull Bulletin. Proceedings of International Workshop on Genetic Improvement of Functional Traits in Cattle - Fertility and Reproduction, Grub, Germany, 23-25 nov. 1997.
Interbull Bulletin, 18: 102-105.
http://www-interbull.slu.se/bulletins/bulletin18/paper34.pdf (18. okt. 2010)
Dular F. 1895. Umna ţivinoreja. II. knjiga. O pasmah in umni reji domače ţivine. Druţba sv.
Mohorja v Celovcu: 205 str.
Fogh A., Eriksson J.-Ĺ., Juga J., Maagaard Pedersen O., Pedersen Aamand G., Ranberg I.M.A., Roth A., Sander Nielsen U., Steine T., Toivonen M. 2003. A joint Nordic model for fertility traits. V: Interbull Bulletin. Proceedings of the 2003 Interbull meeting Rome, Italy, 28-30 avg. 2003. Interbull Bulletin, 31: 52-55.
http://www-interbull.slu.se/bulletins/bulletin31/Fogh.pdf (18. okt. 2010)
Fuerst C., Gredler B. 2009. Genetic evaluation for fertility traits in Austria and Germany.
V: Interbull Bulletin. Proceedings of the 2009 Interbull Meeting in Barcelona, Spain, 21-24 avg. 2009. Interbull Bulletin, 40: 3-9.
http://www-interbull.slu.se/bulletins/bulletin40/Fuerst-Gredler.pdf (18. okt. 2010)
Genska banka v ţivinoreji. 2011. Pasme. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta,
Oddelek za zootehniko.
http://www.genska-banka.si/fileadmin/uploads/Register/RegisterPasem_ Govedo.xls (21.
mar. 2011)
Groeneveld E., Kovač M., Wang T. 1990. PEST, a general purpose BLUP package for multivariate prediction and estimation. V: Proceedings of the 4th World congress on genetics applied to livestock production, 23-27 jul. 1990. Edinburgh, University of Edinburgh: 488-491
Harrison R.O., Ford S.P., Young J.W., Conley A.J., Freeman A.E. 1990. Increased milk production versus reproductive and energy status of high producing dairy cows. Journal of Dairy Science, 73: 2749-2758.
Holmann F.J., Shumway C.R., Blake R.W., Schwart R.B., Sudweeks E.M. 1984. Economic value of days open for Holstein cows of alternative milk yields with varying calving intervals. Journal of Dairy Science, 67: 636-643.
Jenko J., Moljk B., Perpar T. 2007. Analiza dolgoţivosti krav molznic in njen vpliv na ekonomiko prireje mleka. Kmetijski inštitut Slovenije.
http://www.kgzs-ms.si/slike/ZED07/13Jenko.pdf (29. jan. 2011)
Jorjani H. 2006. International genetic evaluation for female fertility traits.
V: Interbull Bulletin. Proceedings of the 2006 Interbull Technical Workshop Wageningen, The Netherlands, 2-3 mar. 2006. Interbull Bulletin, 34: 57-64.
http://www-interbull.slu.se/bulletins/bulletin34/Jorjani.pdf (18. okt. 2010)
Kovač M. 1989. Ocenjevanje genetskih trendov z BLUP metodo. Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, VTOZD za ţivinorejo: 68 str.
Kovač M. 2011. »Genetske skupine neidentificiranih staršev«. Domţale, Biotehniška fakulteta, Odd. za zootehniko (osebni vir, april 2011)
Kovač M., Groeneveld E., García-Cortez L.A. 2002. VCE–5, a package for the estimation of dispersion parameters. V: Proceeding of the 7th World congress on genetics applied to livestock production, Montpellier, 19-23 avg. 2002, vol. 33. Paris, INRA: 741-742
Orešnik A. 1992. Vodenje reprodukcije v čredah krav molznic. Sodobno kmetijstvo, 25: 510-512
Osterc J., Klopčič M. 1998. Sustainable cattle production and longevity of cows in Slovenia.
V: The 6th congress of Mediterranean federation for health and production of ruminants, Postojna, Slovenia, 14-16 maj 1998. Ljubljana, Slovenian Buiatric Association: 439-443 Österman S. 2003. Extended Calving Interval and Increased Milking Frequency in Dairy
Cows. Doctoral thesis. Uppsala, Swedish University of Agricultural Sciences, Department of Animal Nutrition and Management: 46 str.
http://pub.epsilon.slu.se/191/1/91-576-6426-9.fulltext.pdf (11. mar. 2011)
Perpar T., Logar B., Podrogšek P., Sadar M.,f Rigler M., Zupančič A., Arlič S., Volarič S., Bric V., Fabrizio J., Jeretina J., Dovč P., Potočnik K., Kosec M., Markun J., Potokar D., Darovic A. 2005. Rejski program za rjavo pasmo govedi. Ljubljana, KGZS: 80 str.
Perpar T., Arlič S., Babnik D., Čandek Potokar M., Glad J., Jenko J., Jeretina J., Kramer Z., Logar B., Opara A., Plesničar P., Podgoršek P., Prevolnik M., Rigler M., Sadar M., Škrlep M., Verbič J., Ţabjek A., Ţnidaršič T. 2010. Brown cattle in Slovenia. V: Rjava je ta'prava. Proceedings of European Brown Swiss Conference, Novo mesto, oktober 2010.
Perpar T., Arlič S., Babnik D., Čandek Potokar M., Glad J., Jenko J., Jeretina J., Kramer Z., Logar B., Opara A., Plesničar P., Podgoršek P., Prevolnik M., Rigler M., Sadar M., Škrlep M., Verbič J., Ţabjek A., Ţnidaršič T. 2010. Brown cattle in Slovenia. V: Rjava je ta'prava. Proceedings of European Brown Swiss Conference, Novo mesto, oktober 2010.