V nadaljevanju bodo prikazani rezultati učencev eksperimentalne in kontrolne skupine na pred- in potestu.
Za pridobitev rezultatov, na podlagi katerih lahko naredimo nadaljnje analize uspešnosti, smo pred- in potest točkovali. Rezultate smo merili s številom dobljenih točk. Vsako nalogo smo ovrednotili z eno točko. V primeru, da je bila naloga v celoti pravilno rešena, je učenec dobil eno točko, v nasprotnem primeru je bil ocenjen z nič točkami. Maksimalno število točk, ki jih je lahko posameznik osvojil na pred- in potestu, je pet točk.
Oba testa sta bila enako zasnovana. Vsebovala sta po pet nalog, pri čemer sta se prvi dve navezovali na učni cilj Učenec zna slediti zaporedju ukazov, tretja in četrta na učni cilj Učenec zna dopolniti zaporedje ukazov, peta naloga pa je pokrivala učni cilj Učenec zna poiskati napako v zaporedju ukazov in jo popraviti.
V naslednjih podpoglavjih bomo sistematično najprej obravnavali, kako uspešni so bili učenci pri doseganju posameznega učnega cilja. Nato bomo pregledali rezultate testov kot celote.
8.1.1 PRIMERJAVA REZULTATOV PREDTESTA IN POTESTA V EKSPERIMENTALNI SKUPINI
Spodnja tabela (Tabela 4) prikazuje rezultate učencev eksperimentalne skupine. V tabeli lahko vidimo primerjavo uspešnosti učencev glede na pred- in potest pri reševanju posamezne naloge.
Prikazano je število učencev, ki so pravilno rešili posamezno nalogo. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 20 učencev. Učni cilj: Učenec zna slediti zaporedju
ukazov.
Učni cilj: Učenec zna poiskati napako v zaporedju ukazov in jo popraviti.
5. naloga 2 11
Tabela 4: Rezultati eksperimentalne skupine na pred- in potestu glede na posamezne naloge.
Iz tabele je razvidno, da so bili učenci eksperimentalne skupine uspešnejši na potestu. Da lahko natančneje govorimo o njihovi uspešnosti, smo za ugotavljanje rezultatov uporabili Wilcoxon signed ranks test. V naslednji tabeli (Tabela 6) so prikazani dobljeni rezultati.
PREDTEST POTEST
Tabela 5: Rezultati Wilcoxon signed ranks testa eksperimentalne skupine na pred- in potestu glede na posamezne naloge.
Naloge smo med seboj primerjali, saj pokrivajo iste učne cilje.
Vrednost Wilcoxonov Signed testa je pokazala statistično pomembne razlike pri prvi, drugi, tretji in peti nalogi v povprečju doseženih točk učencev eksperimentalne skupine na pred- in potestu. Učenci so bili pri vseh nalogah uspešnejši pri reševanju potesta.
Povprečna dosežka, ki so ju učenci dosegli na pred- in potestu pri četrti nalogi, se ne razlikujeta statistično pomembno (z = –1,897; α = 0,058). Iz dobljenih rezultatov v povprečju doseženih točk je razvidno, da so učenci dosegli nekoliko boljše rezultate na potestu (M = 0,75) kot na predtestu (M = 0,45), vendar razlike niso tako očitne, da bi bile statistično pomembne.
V nadaljevanju bodo predstavljeni rezultati, če pred- in potest vzamemo kot celoto.
Tabela 6 prikazuje število učencev, ki so dosegli posamezno število točk. Iz tabele je razvidno, da so učenci eksperimentalne skupine na predtestu dosegli različno število točk. Nihče ni usvojil vseh možnih. Najvišje število usvojenih točk na predtestu so bile štiri točke. Največ učencev pa je usvojilo dve točki. Na potestu so bili učenci veliko uspešnejši. Minimalno število usvojenih točk so bile tri točke. Največ učencev eksperimentalne skupine je usvojilo vse točke na potestu.
EKSPERIMENTALNA SKUPINA
Število doseženih točk Št. učencev – PREDTEST Št. učencev – POTEST
0 2 0
Tabela 6: Število doseženih točk eksperimentalne skupine na pred- in potestu.
Če naredimo primerjavo pred- in potesta, lahko iz tabele razberemo, da so bili učenci eksperimentalne skupine uspešnejši pri reševanju potesta. Rezultati so pričakovani, saj so učenci med reševanjem obeh testov izvajali aktivnosti, s pomočjo katerih so usvojili zastavljene učne cilje. Povprečno število doseženih točk na predtestu je 2,25, medtem ko je povprečno število doseženih točk na potestu 4,2.
Vrednost Wilcoxonov Signed testa je pokazala statistično pomembne razlike (Z = –3,868; α = 0,0) v povprečju doseženih točk učencev eksperimentalne skupine na pred- in potestu.
8.1.2 PRIMERJAVA REZULTATOV PREDTESTA IN POTESTA V KONTROLNI SKUPINI
Spodnja tabela (Tabela 7) prikazuje rezultate učencev kontrolne skupine. V tabeli lahko vidimo primerjavo uspešnosti učencev glede na pred- in potest pri reševanju posamezne naloge.
Prikazano je število učencev, ki so pravilno rešili posamezno nalogo. V kontrolni skupini je sodelovalo 16 učencev. Učni cilj: Učenec zna slediti zaporedju
ukazov.
Učni cilj: Učenec zna poiskati napako v zaporedju ukazov in jo popraviti.
5. naloga 1 2
Tabela 7: Rezultati kontrolne skupine na pred- in potestu glede na posamezne naloge.
Iz dobljenih rezultatov lahko opazimo, da med učenci kontrolne skupine ni bilo zelo velikih razlik pri rezultatih na pred- in potestu. Zgornja tabela (Tabela 7) prikazuje, kakšen je bil napredek pri posamezni nalogi oziroma učnem cilju. Za oceno njihove uspešnosti smo uporabili Wilcoxon signed ranks test. V spodnji tabeli (Tabela 8) so prikazani dobljeni rezultati.
PREDTEST POTEST
Tabela 8: Rezultati Wilcoxon signed ranks testa kontrolne skupine na pred- in potestu glede na posamezne naloge.
Pri primerjavi prve naloge na pred- in potestu smo prišli do ugotovitve, da se med rezultati ne pojavljajo statistično pomembne razlike. Povprečji aritmetičnih sredin, ki so jih učenci dosegli na pred- in potestu pri prvi nalogi, se ne razlikujeta statistično pomembno (z = –1,732; α = 0,83). Pri primerjavi druge naloge na pred- in potestu smo tudi prišli do ugotovitve, da se med rezultati ne pojavljajo statistično pomembne razlike. Povprečji aritmetičnih sredin, ki so jih učenci dosegli na pred- in potestu pri tej nalogi, se ne razlikujeta statistično pomembno (z = – 1,732; α = 0,46). Pri tretji nalogi smo dobili enake vrednosti Wilcoxon signed ranks testa. Tudi pri primerjavi četrte in pete naloge ni statistično pomembnih razlik.
V nadaljevanju bodo predstavljeni rezultati, če pred- in potest vzamemo kot celoto.
Tabela 9 prikazuje število učencev, ki so dosegli posamezno število točk. Iz tabele je razvidno, da so učenci kontrolne skupine na predtestu dosegli različno število točk. In sicer od nič do vseh možnih usvojenih točk. Največ učencev je na predtestu osvojilo dve točki. Tudi na potestu so bili rezultati učencev razporejeni od nič do pet usvojenih točk. Na potestu je največ učencev usvojilo tri točke.
KONTROLNA SKUPINA
Število doseženih točk Št. učencev – PREDTEST Št. učencev – POTEST
0 2 1
1 1 1
2 5 3
3 4 6
4 3 4
5 1 1
Tabela 9: Število doseženih točk kontrolne skupine na pred- in potestu.
Rezultati so pričakovani, saj so učenci med reševanjem obeh testov izvajali aktivnosti, s pomočjo katerih so usvojili zastavljene učne cilje. Povprečno število doseženih točk na predtestu je 2,50, medtem ko je povprečno število doseženih točk na potestu 2,88.
Vrednost Wilcoxonov Signed testa ni pokazala statistično pomembnih razlik (Z = –2,121; α = 0,034) v povprečju doseženih točk učencev kontrolne skupine na pred- in potestu. Podatkov iz vzorca ne moremo posplošiti na osnovno množico. Na ravni vzorca pa lahko rečemo, da so učenci na potestu dosegli boljše povprečje točk kot na predtestu.
8.1.3 PRIMERJAVA REZULTATOV EKSPERIMENTALNE IN KONTROLNE SKUPINE GLEDE PREDTESTA IN POTESTA
Pri analiziranju nadaljnjih rezultatov smo uporabili Mann-Whitney test za nepovezane vzorce.
Tovrstni test smo uporabili, ker primerjamo dve različni skupini, ki sta reševali enake pred- in poteste.
Spodnja tabela (Tabela 10) prikazuje primerjavo rezultatov eksperimentalne in kontrolne skupine na predtestu.
PREDTEST
EKSPERIMENTALNA KONTROLNA
N 𝑅 N 𝑅 U α
Naloga 1 20 17,60 16 19,63 142 0,508
Naloga 2 20 18,10 16 19,00 152 0,743
Naloga 3 20 17,90 16 19,25 148 0,655
Naloga 4 20 18,10 16 19,00 152 0,768
Naloga 5 20 18,80 16 18,13 154 0,690
Tabela 10: Rezultati Mann-Whitney testa kontrolne in eksperimentalne skupine na predtestu.
Mann-Whitney test je prikazal, da se med rezultati na predtestu ne pojavljajo statistično pomembne razlike. Opazimo, da so pri prvi, drugi, tretji in četrti nalogi nekoliko boljše rezultate dosegli učenci kontrolne skupine. Pri peti nalogi so boljše rezultate dosegli učenci eksperimentalne skupine. Vendar razlike nikjer niso statistično pomembne.
Spodnja tabela (Tabela 11) prikazuje primerjavo rezultatov eksperimentalne in kontrolne skupine na potestu.
POTEST
EKSPERIMENTALNA KONTROLNA
N 𝑅 N 𝑅 U α
Naloga 1 20 20,10 16 16,05 128 0,08
Naloga 2 20 22,50 16 13,50 80 0,00
Naloga 3 20 19,50 16 17,25 140 0,11
Naloga 4 20 19,50 16 17,25 140 0,42
Naloga 5 20 21,90 16 19,25 92 0,01
Tabela 11: Rezultati Mann-Whitney testa kontrolne in eksperimentalne skupine na potestu.
Mann-Whitney test je pokazal, da pri prvi, tretji in četrti nalogi ni statistično pomembnih razlik med rezultati eksperimentalne in kontrolne skupine na potestu.
Pri drugi nalogi pa se pojavljajo statistično pomembne razlike med učenci eksperimentalne in kontrolne skupine glede na doseženo število točk na potestu (U = 80; α = 0,00). Učenci eksperimentalne skupine so dosegli boljše rezultate kot učenci kontrolne skupine. Enako se statistično pomembne razlike pojavljajo tudi pri peti nalogi (U = 92; α = 0,01).
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati, če pred- in potest vzamemo kot celoto.
EKSPERIMENTALNA KONTROLNA
N 𝑅 N 𝑅 U α
PREDTEST 20 17,63 16 19,59 142,5 0,568
POTEST 20 23,50 16 12,25 60 0,001
Tabela 12: Rezultati Mann-Whitney testa.
Vrednost Mann-Whitney testa na predtestu ni pokazala statistično pomembnih razlik (U = – 0,572; α = 0, 568) med eksperimentalno in kontrolno skupino v povprečju doseženih točk.
Vrednost Mann-Whitney testa je na potestu pokazala statistično pomembne razlike (U = – 3,306; α = 0,001) med eksperimentalno in kontrolno skupino v povprečju doseženih točk.
Na podlagi dobljenih rezultatov lahko trdimo, da so bile aktivnosti na karirastem papirju učinkovite, in odgovorimo na prvo raziskovalno vprašanje. Učenci eksperimentalne skupine so dosegli boljše rezultate kot učenci kontrolne skupine.