skalnatega gorovja3
V okviru diplomske naloge sem dobila možnost, da pobliže spoznam Tolmin. Majhno mestece, ki leži sredi zelene kotline, je pestro in slikovito še posebej za tiste, ki jih zanima pohodništvo, padalstvo ali vodni športi. Čeprav je iz Ljubljane precej oddaljeno in dostopno po vijugasti poti, ki se vije po kotlini, nas na koncu vendarle čaka presenečenje. Nad njim se v visokogorju nahajajo zanimivi pašniki in gorske vasi. Z višine je pogled na reko Sočo, Tolminko in skalnata gorovja preprosto nepozaben. Za tiste, ki si želijo malce drugačnega preživljanja časa v objemu neokrnjene narave, je ta kraj pravi naslov.
3O rutki tolminskih skavtov: http://www.skavt.net/vase-drobtinice/Nova-rutka-stega-Tolmin-1 (9. 9. 2013).
3
2 TEORETIČNI DEL
2.1 KMEČKI UPORI NA SLOVENSKEM
... od tod samó krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčíje.4 (France Prešeren, Sonetni venec)
Tako je naš največji pesnik zapisal o kmečkih uporih v svojem Sonetnem vencu.
Njegovih misli se še posebej spominjamo ob obletnicah kmečkih uporov. Ob prebiranju njegove pesnitve bi nas moral ta del opomniti na pomembno prelomnico v slovenski zgodovini in nas spodbuditi k ohranjanju spomina na ta čas.
Kmečki upori so se ponavljali celih pet stoletij, od 14. do 19. stoletja.5 Upori v 18.
stoletju se razlikujejo od tistih v razponu 15. do 17. stoletja. Slednji so predvsem upori proti fevdalcem, v 18. stoletju pa so ti upori usmerjeni tudi proti državnim organom (državnim bremenom in cesarju) in davkom, ki so jih le-ti nalagali.6
Kmečki upori na Slovenskem zaznamujejo obdobje 250-ih let (1478−1713).7 Vključuje pet večjih uporov, ki so bili glede na število upornikov in velikost ozemlja, ki so ga zajeli, največji upori v Sloveniji. Prve primere upornosti kmetov v Sloveniji poznamo že iz leta 1358, končajo se šele v revolucionarnem letu 1848. To leto predstavlja za kmeta veliko prelomnico, saj so zemljo, ki so jo stoletja samo obdelovali, lahko z odkupom dobili v svojo last. Pet stoletij trajajoči upori, ki so bili največji tudi v evropskem merilu, so se za slovenskega kmeta končali z odpravo podložništva, ni pa odpravila fevdalizma.
Nemški plemiči, ki so takrat gospodarili nad slovenskim kmetom, so izgubili moč vladanja. Kljub temu so po gradovih na Slovenskem živeli še naprej in s tem obdržali veliko zemlje. Želja kmetov je bila, da bi dobili tudi plemiško zemljo v svojo last. Na uresničitev te želje so morali počakati na čas osvobodilne vojne slovenskega naroda med leti 1941−1945. Šele takrat, ko je preostanek tujih plemičev zapustil svoje gradove, so graščinsko zemljo razdelili kmetom. V osvobodilni vojni je dokončno
4 France Prešeren, Poezije dr. Franceta Prešerna: z dodatkom, Cankarjeva založba, Ljubljana 1963, str. 119.
5 Stanko Škaler, Boj za staro pravdo (dalje: S. Škaler, Boj za staro pravdo), Državna založba Slovenije, Ljubljana 1973, str. 7.
6 O tolminskem kmečkem uporu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Tolminski_kme%C4%8Dki_upor (15. 5. 2013).
7 Nina Žaberl, Poznavanje ključnih pojmov, povezanih z zgodovino Slovenije v 5. in 9. razredu devetletke, diplomsko delo, Ljubljana 2011, str. 21.
4
potešen kmečki uporni duh, saj je uresničen cilj puntarskih prednikov. Končno smo postali svobodni gospodarji na svoji zemlji.8 Cilj so po dolgih in mučnih bojih kmetje vendarle dosegli. Kaj pa je tisto, na kar bi morali biti še posebej ponosni?
Kmečki upornosti se moramo zahvaliti, da so Slovenci v bojih z nemškim plemstvom skozi več stoletij ohranili svoj jezik. Kmetje so bili namreč edini, ki so pri nas do 19.
stoletja govorili slovensko. Večstoletna upornost je poleg lastništva nad zemljo ohranjala in izoblikovala slovenski jezik in narod.9 Danes se tega premalo zavedamo in poudarjamo. Slovenski kmet, ki je bil toliko časa zaničevan in podložen drugim narodom, je edini nosilec slovenske identitete. Brez njega bi verjetno izgubili svoj obstoj med prevladujočim nemško govorečim prebivalstvom. Bili so edina slovenska družbena plast. Zgodovina kmečkega človeka je zato do srede 18. stoletja središče vse zgodovine slovenskega ljudstva.10
Strinjam se z besedami bivšega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milana Pogačnika in upam, da so bile izrečene besede mišljene, kot so bile zapisane:
... da je bilo kmetstvo na Slovenskem že od nekdaj, kljub večstoletnemu zatiranju in podjarmljenju z različnih strani, nosilec slovenske narodne zavesti in slovenske besede. Kmet je zanj tudi danes nosilec temeljnih vrednot. Zaznamujejo ga vztrajnost, delavnost, skromnost in odgovornost do dela in ljudi. Ker je v nenehnem stiku z naravo in od nje tudi odvisen, jo spoštuje in neguje.11
Kmet Klemen Matk pri Solčavi zna biti prepričljiv, ko poudarja pomen kmetov. Pravi, da so kmetje narodova dediščina. Z izgubo kmetov bi država izgubila sloj ljudi, ki je trdoživo vraščen v trajnostno gospodarjenje in kulturo naroda. ... vsi tisti, ki živimo na podeželju smo nekakšna stalnica... da se narod ohrani.12
8 S. Škaler, Boj za staro pravdo, str. 7.
9 Prav tam.
10Zdenko Čepič idr., Zgodovina Slovencev (dalje: Z. Čepič, Zgodovina Slovencev), Cankarjeva založba, Ljubljana 1979, str. 184.
11 O tradicionalnem kmečkem shodu na Ponikvi pri Šentjurju: http://www.24ur.com/novice/slovenija/kmetu-je-treba-povrniti-ugled_comment_p1_a50.html?&page=1&p_all_items=50 (20. 5. 2013).
12 Biserka Karneža Cerjak, Kmetije so tudi narodova dediščina (v: Reporter), 7. oktober 2013, str. 29.
5
O veliki želji slovenskega kmeta po gospodarjenju z domačo zemljo priča naslednji stavek: ... Ko je hotel grof Thurn prevzeti nekatere kmetije, ki so bile zadolžene, so kmetje zbrali denar in ga dali gospodarju za poplačilo dolgov.13
Kmečki upori predstavljajo boj za človekove pravice do vrednega življenja, svobodnega dela in enakopravnosti ljudi ter narodov. Moramo biti ponosni na svoje prednike, katerih cilj je bila svobodna in demokratična družbena ureditev.14 Kakšno družbeno ureditev imamo danes in koliko smo z njo zadovoljni, naj vsak presodi sam.
Slika 2: Največji kmečki