Razred: 5.
Vzorec: 5 učencev, 3 dečki, 2 deklici
Likovna tehnika: sestavljanje z odpadnim materialom, risanje s svinčnikom Likovni motiv: Poljuben motiv, učenci sami izberejo
Cilji:
Učenci:
razvijajo občutek za sodelovanje, pomoč ter strpnost do sošolcev,
v likovni nalogi povezujejo dve različni likovni področji – risanje ter kiparstvo,
z različni materiali, tehnikami ter orodji povežejo v svojem izdelku risbo in kip ter
razvijajo občutek za vrednotenje končnega izdelka.
Medpodročna povezava:
Pri tretjem primeru učne ure, je učiteljica naročila samo, da naj učenci v likovnem izdelku medpodročno povežejo risbo ter kip. Učenci so imeli na voljo odpadni material in različna pisala ter lepila.
81 Slika 58: Likovno delo učencev:
10.3.1 Analiza učne ure:
Učna ura je potekala v petem razredu podružnične osnovne šole. Učna oblika ni bilo individualno delo, temveč skupinsko. Učenci so bili za delo motivirani ter so medsebojno dobro sodelovali. Vsi učenci so bili aktivni, tako pri samih idejah za izvedbo, kot tudi pri izvedbi likovnega izdelka. Na voljo so imeli odpadni material ter različna pisala. Naročeno pa jim je bilo, da morajo v svoji nalogi povezati risbo in kip.
Tako so najprej iz odpadnega materiala najprej izdelali kip, v katerega so na koncu vrisali črte. Učenci so izdelali mobil, to je kip, ki visi in se premika z zrakom. Likovni motiv, ki so si ga izbrali, je bila kombinacija abstraktnega kipa z globalnim segrevanjem ozračja.
Vrednotenje:
82 Učenci so uspešno povezali risbo in kip v svojem likovnem delu in sicer na zelo domiseln način. To so storili tako, da so končni izdelek porisali. Končni izdelek je mobil, kip, ki se premika z zrakom. Ko so učenci končni izdelek porisali, so tako združili dve različni likovni področji v eni likovni nalogi. Motiv je bil poljuben ter so ga učenci sami izbrali. Odločili so se za motiv segrevanja ozračja, ki pa so ga predstavili abstraktno.
Učenci so uspešno dokončali likovni izdelek v dveh učnih urah, ki so bile temu namenjene. Med seboj so dobro sodelovali ter si pomagali. Izdelek je stabilen ter estetski in ustreza zastavljenim kriterijem.
83
11 SKLEP
Na osnovi potrditve, oziroma zavrnitve hipotez, sem prišla do naslednjih zaključkov:
Ugotovila sem, da večina učiteljev meni, da ima strokovno znanje za medpodročno povezovanje risbe in kipa v petem razredu devetletne osnovne šole. Večina učiteljev tudi meni, da imajo dovolj didaktičnega znanja za medpodročno povezovanje risbe in kipa v petem razredu osnovne šole. Večina meni, da je v petem razredu likovni umetnosti namenjenih dovolj ur. Najpogostejši materiali, ki se jih učitelji največkrat poslužujejo, ko načrtujejo naloge, ki povezujejo risbo in kip so: glina, papir, odpadni material, umetne mase, lepenka, karton, mavec, les ter papirna kaša. Najpogosteje zastopane tehnike so: modeliranje, tehnika dodajanja, lepljenja ter krivljenja žice. V magistrski nalogi sem ugotovila, da so motivi, ki jih razredni učitelji najpogostje upodabljajo pri medpodročnem povezovanju risbe in kipa figuralni motivi, tako človeška, kot tudi živalska podoba, reliefi ter monolitni kipi, pri katerih učenci sami izberejo motiv. Pogosto so zastopani tudi nefiguralni – abstraktni kipi.
V raziskavi sem ugotovila, da učitelji medpodročno povezujejo risbo in kip.
Najpogosteje je ta povezava uporabljena pri samem načrtovanju tridimenzionalnega dela, lahko pa tudi kot risba končnega izdelka, risba kipa v parku in podobno. Zanimiva mi je bila tudi ugotovitev, da učenci uporabijo kip kot podlago za risbo.
Medpodročna povezava je zelo pomembna. Uresničimo več ciljev v eni učni uri ter tudi učencem popestrimo delo, ki se jim zdi bolj zanimivo in jih bolj pritegne.
Predlogi za prakso:
Oblikovanje v tridimenzionalnem prostoru ter risba sta zelo pomembna za otrokov razvoj. Tako s kiparstvom kot z risanjem, učenci razvijajo različne spretnosti, kot so finomotorika, razvijajo čut za estetiko in domišljijo. Kiparjenje bi moralo biti pogosteje zastopano, še posebej v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Pomembno je medpredmetno povezovanje ter zastopanje na različnih področjih.
Za primer lahko navedem matematiko, spoznavanje okolja, književnost ter šport.
Menim, da bi moralo biti poučevanju likovne umetnosti namenjenih več ur. Učenci radi ustvarjajo, se izražajo, prepustijo domišljiji,… Zelo radi pa tudi kiparijo. Glede na to, da so učni načrti prenatrpani in imajo petošolci ter ostali učenci v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju vedno več pouka; pa tudi zahtevnost je vedno večja, bi najverjetneje zelo težko imeli še več ur pouka likovne umetnosti. Zato bi morali učitelji medpredmetno povezovati likovno umetnost pri ostalih učnih predmetih. Ni predmeta, ki se ga poučuje na slovenski osnovni šoli, katerega ne bi mogel medpredmetno povezati z likovno umetnostjo.
Kar se mi tudi zdi pomembno, je pouk v podaljšanem bivanju; pri tem pouku lahko učenci oblikujejo v tridimenzionalnem prostoru, torej tudi kiparijo. Kar je dobro, je to, da učenci niso časovno omejeni pri ustvarjanju. Na vedno več šolah se tudi pojavljajo
84 interesne dejavnosti, povezane z likovnim ustvarjanjem že v prvem ter drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole.
Povzamem lahko, da so bili odgovori anketnega vprašalnika več kot idealni. V praksi vemo, da ni vedno tako. Učitelji so suvereno obkrožili, da radi poučujejo likovno umetnost, da imajo strokovno ter didakrično znanje za medpodročno povezovanje risbe in kipa. Želim si, da bi bilo čim več takšnih učiteljev. Med odgovori sem tudi opazila precej pestro uporabo likovnih tehnik ter materialov. Upala bi si trditi, da je to bolj izjema kot pravilo. Menim, da se učitelji najpogosteje poslužujejo odpadnih materialov, gline ter papirja. Le redkokdo dejansko kipari z gipsom ter kaširno kašo.
Sama menim, da je likovni umetnosti namenjenih premalo učnih ur, saj se mi zdi predmet zelo pomemben za razvoj učencev; tako za razvoj motoričnih spretnost kot tudi domišljije, tridimenzionalne predstavljivosti ter občutka za estetskost.
85
12 LITERATURA
1. Barbič, M. (2010). Rojena v ognju: glina keramika in krasilne tehnike. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
2. Brar, V. (2012). Likovna umetnost: Velika ilustrirana enciklopedija. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
3. Butina, M., de Gleira, B., Skubin, I., Šuštaršič, N. in Zornik, K. (2007). Likovna teorija. Ljubljana: Debora.
4. Calder, A. (2007). Calder: An Autobiography with Pictures. London: Pantheon Press.
5. Clough, P. (1998). Sculptural materials in the classroom. London: A&C Black.
6. Čadež Lapanje, D. (1983). Glina, les, papir, kovina. Ljubljana: Mladinska knjiga.
7. Čadež Lapanje, D. (2010). Od glave do portreta. Ljubljana: Debora.
8. Dorance, S. (2003). 80 kreativnik likovnih radionica za odgojitelje i učitelje.
11. Jaffe, L. H. (1970) Pablo Picasso. Ljubljana: DZS
12. Harris, N. (1996). Življenje in delo Picassa, Ljubljana: Mladinska knjiga 13. Hicela, I., 2009
14. Ingo, F. W (2000). Picasso, Koln: Benedikt Taschen Verlag GmbH
15. Jeunesse, J. (1994). DELO kiparjev: glina, marmor, bron ali umetna masa:
obvladovanje snovi. Ljubljana: Mladinska knjiga.
16. Lownfeld, V., Brittain, W. L. (2010). Creative and mental growth. New Yersey:
Prentice Hall.
17. Mahler, L., Perdrisot, V., Lowery, R. (2015). Picasso Sculpture. New York: The Museum of Modern Art, New York.
18. Melville, R. (2001). Henry Moore; sculpture and drawings, 1921-1969. London:
H. N. Abrams.
19. Munson Bryant, L. (2003). The children's book of celebrated sculpture. The century co. New York and London.
20. Pibernik, J., (2006). Drugačnosti: priročnik za učitelje likovnega pouka v osnovni šoli. Celje: Mohorjeva družba.
21. Rački, T., (2010). Veščina risanja 3: Majhne skrivnosti velikih mojstrov. Ljubljana:
JSKD.
22. Učni načrt za likovno umetnost. (2010). Dostopno na:
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlje ni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf. Ljubljana (pridobljeno: 10.12.2015).
86 23. Taylor, L. (2000). Ceramics: Tools and Techniques fort he Contemporary Marker.
London.
24. Tomšič Čerkez, B. in Tacar, B. (2010). Likovne kuharije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
25. Tzonis, A. (2007). Santiago Calatrava: Complete Works. London & Rome:
Rizzoli.
26. Creativity and the Arts in the Primary School Discussion Document and Proceedings of the Consultative Conference on Education (2009). Dublin: Irish National Teachers' Organisation.
27. http://www.theartstory.org/artist-calder-alexander.htm (pridobleno 1.3.2016) 28. https://sl.wikipedia.org/wiki/Pablo_Picasso (pridobleno 1.3.2016)
29. http://www.theartstory.org/artist-moore-henry.htm (pridobleno 1.3.2016) 30. http://nymag.com/nymetro/arts/architecture/reviews/14795/(pridobleno
1.3.2016)
31. http://en.red-dot.org/1519.html (pridobleno 1.3.2016)