Primerjalna analiza učinkovitosti investicij Francija (nekaj čez 5 milijonov eur), sledi ji Belgija, Nizozemska in Nemčija. Najslabše razmerje imajo Irska, Avstrija in Portugalska (slabih 4,3 milijone eurov). Vprašanje, ki si ga postavljamo v nadaljevanuu pa je, ali je izmerjena učinkovitost investicij povezana z dejstvom, vzročno posledične zveze med profitno stopnjo in obsegom investicij. To analizo razvijamo v nadaljevanju.
4.3 Grangerjev test vzročnosti
Testi vzročnosti poskušajo določiti, ali ena časovna serija določa drugo, oziroma ali seriji vzajemno določata druga drugo. Najbolj razširjen in uporabljen test vzročnosti je
Empirično preverjanje investicijske funkcije
Grangerjev test vzročnosti.10 Grangerjeva vzročnost je tehnika ugotavljanja ali je ena časovna serija uporabna za napoved druge. Za časovno vrsto x pravimo, da povzroča Grangerjevo vzročnost11 y, če se pokaže, da x vrednosti zagotavljajo statistično pomembne informacije o prihodnjih vrednostih y. Osnovna predpostavka Grangerjevega testa vzročnosti je ta, da je informacija pomembna za napoved obravnavanih spremenljivk. Oziroma, bodoča gibanja ene spremenljivke ne morejo vplivati na pretekla gibanja druge spremenljivke, kar pomeni, da prihodnost ne more povzročati sedanjosti (Granger 1969, 428).
Prvo izhodišče pri analizi vzročno-posledične zveze je analiza stacionarnosti. Če časovne serije niso stacionarne, je lahko sklepanje o njihovi povezanosti na temelju ocen regresijskega modela napačno (problem neprave regresije – angl. spurious regression). Problemu neprave regresije se lahko izognemo z diferenciranjem časovnih serij, s čimer zagotovimo njihovo stacionarnost, vendar pri tem izgubimo dolgoročne informacije, ki so zapisane v podatkih. Pretežni del ekonomske teorije, in tudi postavljena hipoteza; namreč temelji na dolgoročni povezanosti spremenljivk, kar se odraža v njihovem sinhronem gibanju v času. To je tudi intuitivna ideja kointegracije, katere analiza je običajni metodološki postopek pri razvijanju t. i. ECM modelov. V našem primeru bi to preseglo zastavljen okvir raziskovalne naloge, zaradi česar bomo ostali pri emirični analizi vzročno-posledične zveze med investicijami in profitno stopnjo na osnovni ravni, ki temelji na analizi stacionarnosti časovnih serij in na Grangerjevem testu vzročnosti.
O stacionarnosti določene časovne vrste govorimo, ko ima ta v časovnem obdobju, ki ga obravnavamo, konstantne srednje vrednosti in varianco, ki se s časom ne spreminja (Gujarati 1995, 713). Nestacionarnost je običajno problem časovnih serij v ekonomski analizi, čeprav moramo vedeti, da je nestacionarnost statistična lastnost, ki nas opozarja, da moramo posebej previdno pristopit k analizi. Če namreč časovna serija ni stacionarna, to še ne pomeni apriori neprave regresije, kajti eni časovni seriji je lahko inherenten t. i. enotni koren ravno zaradi njene vzročno-posledične povezave z drugo časovno serijo. Testiranje stacionarnosti je torej priporočljiv informacijski kriterij. Sam postopek Grangerjevega testa vzročnosti pa temelji na naslednjih korakih:
Korak 1: Specificiranje hipoteze, ki naj bo testirana.
10 Nekateri avtorji ga imenujejo tudi Granger-Wienerjev test, saj je Granger svoj test zasnoval na delu Wienerja (Gujarati 1995, 620).
11Pomembno je opozoriti, da Grangerjeva vzročnost in dejanska vzročnost ne sovpadata – iz obstoja Grangerjeve vzročnosti sledi napovedljivost ekonomske spremenljivke, vzročna zveza pa je lahko obrnjena.
Pojem vzročnost obljublja preveč in želimo poudariti, da gre bolj za vprašanje ali lahko
Empirično preverjanje investicijske funkcije
32 Vzročnostni test:
H0: xt ne povzroča Grangerjeve vzročnosti yt
H1: xt povzroča Grangerjevo vzročnost yt
H0: yt ne povzroča Grangerjeve vzročnosti xt
H1: yt povzroča Grangerjevo vzročnost xt
Korak 2: Izbira števila odlogov, ki bodo uporabljeni v enačbi. Koliko preteklih časovnih period naj se upošteva? Obstaja več metod za določitev velikosti odloga.
Pogosto izpostavljen je »Akaike Information Criterion«, čeprav lahko sledimo tudi intuitivni odločitvi.
Korak 3: Ocena Grangerjevega modela regresijsih enačb.
Korak 4: Izračun testne statistike (F-test).
Korak 5: Zavrnitev oziroma nezavrnitev hipotez. Če je izračunana vrednost F-statistike prekoračila kritično vrednost F-F-statistike ob določeni stopnji značilnosti, zavržemo ničelno hipotezo, ki pravi, da pojasnjevalna spremenljivka statistično ne povzroča odvisne spremenljivke in lahko sprejememo alternativno hipotezo, ki pravi, da pojasnjevalna spremenljivka povzroča odvisno spremenljivko (Gujarati 1995, 621).
V našem primeru smo torej celotno proceduro testiranja vzročnosti uresničili s pomočjo programa Eviews, kar je celoten proces poenostavilo v dva koraka. Prvi korak je bila analiza stacinonaronosti, drugi korak pa je bilo testiranje vzročno-posledične zveze. Testiranje stacionarnosti časovne serije smo izvedli v dveh različicah. V prvi različici smo testirali stacionarnost za časovni seriji obseg investicij in obseg profitov, v drugi različici pa smo testirali stacionarnost za časovni seriji rast investicij in rast profitov. To razlikovanje pač temelji na pričakovanjih, da serije, ki so izražene v aboslutnih vrednostih običajno niso stacionarne.
Neodvisno od rezultata testa stacionarnosti smo analizo zaključili s testom vzročnosti v dveh različicah. V prvi različici smo testirali vzročnost med obsegom investicij ter obsegom profitov in obratno. V drugi različici pa smo zgolj testirali vzročnost med rastjo obsega investicij ter rastjo obsega profitov in obratno. V obeh primerih smo vključili v specifikacijo od dva do pet odlogov. Nismo se torej odločili za uresničitev samo ene izvedbe testa vzročnosti pri konstantnem odlogu, ampak smo izvedli štiri različice testa. V prvi različici sta upoštevana dva odloga, v zadnji pa pet.
4.4 Uporabljeni podatki za raziskavo
V osnovi naša analiza vključuje dve spremenljivki: obseg investicij in obseg profitov. Pri tem smo iskali podatke objavljene v Eurostatu in zahtevali čim daljšo časovno serijo. Pri pregledu razpoložljivih različic objavljenih podatkov v zvezi z investicijami in profiti smo se odločili, da bomo uporabili podatke o teh dveh serijah za
Empirično preverjanje investicijske funkcije
12 držav članic evroobmočja (EMU12) oz. tiste, za katere smo lahko pridobili primerljive podatke za časovno obdobje 1960–2008. Podatki so izraženi v evrih, stalne cene 2000 (pri nespremenjenem menjalnem tečaju). V nadaljevanju predstavljamo rezultate empirične analize za posamezno izmed izbranih držav.
4.5 Izračuni in rezultati empiričnih testiranj 4.5.1 Belgija
Belgija predstavlja prvi vzorčni primer empirične analize. V spodnji sliki je grafično ponazorjeno gibanje vrednosti koeficienta rasti investicij in profitov. Za obe seriji vključno z izhodiščnima, ki merita obseg investicij in obseg profitov smo uresničili test enotnega korena.