67-
4.6 Ugotovitve
Likovna naloga je bila zasnovana v skladu z načeli problemskega učenja in učenja s praktičnim delom. Z ustvarjanjem domišljijskega pogleda skozi okno smo učencem vzbudili motivacijo za oblikovanje motiva. S pogovorom o njihovih delih oziroma o oblikah in lastnostih na njihovih risbah so učenci pridobili zanimanje za problematiko. Občutek frustracije smo tako zmanjšali, saj so učenci že ustvarili prikaz, na podlagi katerega smo obravnavali problematiko in osvajali nove pojme. Med razlago so učenci aktivno sodelovali in se vključevali v razpravo o likovnih spremenljivkah.
Posredovanje likovne naloge je bilo jasno. Vprašanja smo razjasnili pred pričetkom dela, zato učenci niso imeli večjih težav pri izvajanju naloge. Menimo, da likovna naloga ni bila pretežka, saj jo je večina učencev opravila uspešno. Bilo je tudi nekaj izjem, ki so likovno nalogo vzeli premalo resno in niso dosegli zastavljenih ciljev v za to namenjenem času.
Učenci, ki so sledili navodilom in uporabljali pridobljeno znanje o likovnih spremenljivkah, niso imeli težav pri izvedbi naloge v za to namenjenem času.
Z izvedbo likovne tehnike oglje na papir učenci prav tako niso imeli večjih težav, saj so bili s tehniko že seznanjeni in smo zato pravila oziroma postopke uporabe oglja le obnovili. Format papirja je bil primernih dimenzij.
Vrednotenje je potekalo gladko, saj so se učenci že pri uvodni motivaciji seznanili z vrednotenjem in načinom pogovora o likovnih spremenljivkah. Ugotovili smo, da bi lahko izbirali bolj izvirne motive in manj šablonskih rešitev, nekateri učenci pa bi lahko tudi bolj dosledno upoštevali navodila.
Učni uri smatramo za uspešno izvedeni, saj so učenci osvojili pojme o likovnih spremenljivkah in z uspešno izvedenimi likovnimi nalogami dokazali, da problematiko razumejo.
68-
5 ZAKLJUČEK
Vsako likovno delo nosi svoj izraz. Na izraz vpliva likovnik s svojo osebnostjo in sposobnostmi. Določene omejitve mu predstavlja fizični svet, ki mu dopušča manipulacijo z izrazom le znotraj lastnosti materiala, s katerim ustvarja. Drugo omejitev pa mu predstavlja likovni jezik, ki mu manipulacijo z izrazom dopušča le v okviru značilnosti jezika. Ker vsaka omejitev predstavlja izziv, je naloga likovnika, da vedno znova poišče nove možnosti manipulacije in s tem razvija svoj in tudi univerzalni likovni jezik.
Likovne spremenljivke kot morfološki del likovnega jezika igrajo pomembno vlogo v izraznosti risbe, saj so nosilke izrazov oblik. Vsaka na svoj način vpliva na izraz risbe, saj s svojim skupkom značilnosti vplivajo ena na drugo in na končni izraz dela. Isto obliko lahko tako spremenijo, da nosi popolnoma drugo sporočilnost. Dojemanje sporočila je tako v veliki meri odvisno od likovnika, ki delo ustvarja, saj z različnimi likovnimi spremenljivkami vpliva na sporočilnost risbe. Pomemben pa je tudi gledalec, ki risbo opazuje, saj pretekle izkušnje vplivajo na njegovo sprejemanje risbe.
Likovni jezik je živa struktura, ki se vedno znova razvija in odpira nove in nove možnosti, ki jih izrabljamo za gradnjo svojega izraza. Zato moramo likovni jezik dobro proučiti in se vedno znova izobraževati. Tako lahko s poznavanjem lastnosti, najsibo morfološke ravni likovnega jezika kot tudi drugih, ustvarjamo vedno nove izraze.
Do neke mere to seveda delamo instinktivno, kar je dokazal pedagoški del diplomske naloge.
Učenke so kljub omejenemu poznavanju likovnih spremenljivk instinktivno uporabljale tudi neobravnavane likovne spremenljivke za dosego zahtevanih izrazov v likovni nalogi. Toda kljub instinktivnemu delu ustvarjanja ostaja pomembnost izobraževanja tako na teoretični kot tudi praktični ravni zelo visoka, saj le tako lahko iščemo nove poti ustvarjanja.
69-
6 LITERATURA
Butina, M. (1995). Slikarsko mišljenje: od vizualnega k likovnemu. Ljubljana:
Cankarjeva založba.
Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora.
Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora.
Berce - Golob, H. (1993). Likovna vzgoja, Priročnik za učitelje na predmetni stopnji osnovne šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Selan, J. (2014). Temelj in namen likovnega izobraževanja: Likovni jezik in likovna kompetenca. V Devjak, T. (2014). Sodobni pedagoški izzivi v teoriji in praksi.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Duh, M. (1999). Likovno snovanje med teorijo in prakso. Likovna vzgoja 7–8. 43‒51.
Gorjup, T. (2009). Slikarstvo med razumom in čutnostjo – posnetek narave in pozicija umetnika. Likovna vzgoja 49‒50. 5‒8.
Kocjančič, N., Karim, S., Kosec, M., Opačak, Ž., Prevodnik, M., Rojc, J., Velikonja, A., Zupančič, T., Kepec, M., Prevodnik, M., Tomšič Čerkez, B., Selan, J. (2011).
Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Muhovič, J. (2015). Leksikon likovne teorije. Celje: Celjska Mohorjeva družba:
Društvo Mohorjeva družba.
Muhovič, J. (2003). Prispevki za slovenski likovno-teoretski terminološki slovar.
Likovne besede 63‒64. 145‒151.
Muhovič, J. (2003). Prispevki za slovenski likovno-teoretski terminološki slovar.
Likovne besede 65‒66. 149‒155.
Muhovič, J. (1997). Prispevki za slovenski likovno-teoretski terminološki slovar.
Likovne besede 41‒42. 172‒179.
Ozenfant, A. ( 1952). Foundations of modern art. New York: Dover publications.
Podobnik, U. (2009). Avtonomija učenca v učnem procesu pri pouku likovne vzgoje.
Likovna vzgoja 49‒50. 19‒22.
Šuštaršič, N., Butina, M., de Gleria, B., Skubin, I. & Zornik, K. (2004). Likovna teorija za srednje šole. Ljubljana: Debo.
Tacol, T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog. Ljubljana: Debora.
Tacol, T., Frelih, Č., Muhovič, J. & Zupančič, D. (2013). Likovno izražanje, Učbenik za 6. razred osnovne šole. Ljubljana: Debora.
70-
7 SLIKOVNI VIRI
Slika 1: Testen Janko: Križani. 1982.
Dostopno: 6. 5. 2016
http://www.galerijacerne.si/modules/store/uploads/testen_janko_risba_kombinirana_tehnika_f igura_kri%C5%BEani.jpg.jpg
Slika 2: Buonarroti Michelangelo: Jezus na križu z devico in sv. Janezom. 1555‒64.
Dostopno: 6. 5. 2016
http://www.wga.hu/support/viewer_m/z.html
Slika 3: Lesley Vamos: Dobro je, če si malo drugačen. 2015.
Dostopno: 23. 5. 2016
https://pbs.twimg.com/media/CMUTdFRUsAA6UDD.jpg:large
Slika 4: Likovna spremenljivka velikost, primer a, b, c.
Butina M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora. str. 65.
Slika 5: Picasso Pablo: Mati z otrokom in štiri študije njene desne roke. 1904.
Dostopno: 6. 5. 2016
http://ids.lib.harvard.edu/ids/view/17328973?width=256&height=256
Slika 6: Codigo Egbert: Oton II. 983.
Dostopno: 23. 5. 2016
http://www.artehistoria.com/v2/jpg/ALO09164.jpg
71- Slika 7: Salvador Dali: Sloni. 1948.
Dostopno: 23. 5. 2016
http://www.dalipaintings.net/elephants.jsp#
Slika 8: Gustaf Klimt: Drevo življenja. 1905.
Dostopno: 19. 3. 2016
http://www.gustav-klimt.com/images/paintings/Birch-Trees.jpg
Slika 9: Paul Klee: Thunersko jezero blizu Schadaua. 1895.
Dostopno: 19. 3. 2016
http://annex.guggenheim.org/collections/media/902/48.1172.537_ph_web.jpg
Slika 10: Vincent van Gogh: Žitno polje z cipresami. 1889.
Dostopno: 23. 5. 2016
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/02/Vincent_Van_Gogh_0020.jpg
Slika 11: Prostorski križ.
Dostopno: 19. 3. 2016
http://projekti.gimvic.org/2004/2g/geometrija/likovnodelo/likovneprvine/prostor/kriz.jpg
Slika 12: Goya y Lucientes Francisco de: Starec na gugalnici. 1824‒28.
Dostopno: 23. 5. 2016
https://i1.wp.com/www.wsws.org/asset/f7bc0489-c132-4791-99dd-ed421989eefN/goya4.jpg
Slika 13: Položaj oblik in prostorski križ.
Dostopno: 23. 5. 2016
http://shrani.si/files/likovnateos946.pdf
72- Slika 14: Otroška risba družine.
Dostopno: 6. 5. 2016
http://www.pofuff.com/wp-content/uploads/2014/08/family-3.jpg
Slika 15: Brian Christensen: Vzhod v Backwatru. 2011.
Dostopno: 6. 5. 2016
http://fineartamerica.com/featured/backwater-sunset-brian-christensen.html
Slika 16: Raphael: Sveti Matej in zmaj. 16. stol.
Dostopno: 23. 5. 2016
https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/0/01/Raphael_Saint_Michael_and_the_Dra gon.jpg
Slika 17: Napetost med številom oblik.
Šušteršič, N. (2004). Likovna teorija za srednje šole, Ljubljana: Debora, str. 246.
Slika 18: Ernest Ludwig Kirchner: Ulična scena (Friedrichstrasse v Berlinu). 1914.
Dostopno: 23. 5. 2016
https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/564x/7b/1f/8a/7b1f8ad4b618ca40a61d4f24ed68d8e3.jpg
Slika 19: Xoko Ono: Galaksije. 1933.
Dostopno: 6. 5. 2016
http://www.christies.com/lotfinder/drawings-watercolors/yoko-ono-galaxie-5712724-details.aspx
73- Slika 20: Giorgio Comolo: Pošast Cthulhu.
Dostopno: 23. 5. 2016
http://www.graphicclassics.com/pics/comolo1.jpg
Slika 21: Andrew Wyeth: Zamah. 1967.
Dostopen 6. 5. 2016
https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/236x/e0/99/53/e09953fcfe7974237745d7ef21f70d20.jpg
Slika 22: Jean-François Millet: Poberkovalke. 1857.
Dostopno: 23. 5. 2016
http://projekti.gimvic.org/2005/2d/realizem/millet.html
Slika 23: Robert Rauschenberg: Bi morala ljubezen biti na prvem mestu. 1951.
Dostopno: 23. 5. 2016
http://www.rauschenbergfoundation.org/sites/default/files/styles/zoom/public/images_artwork /51.001.jpg?itok=Sceg8kTz&slideshow=true&slideshowAuto=false&slideshowSpeed=4000
&speed=350&transition=fade
Slika 25: Tina Kosi: Sonca nad obzorjem 2. 2016.
Fotografija: Tina Kosi
Slika 26: Tina Kosi: Sonce, center upanja, 2013.
Fotografija: Tina Kosi
Slika 27: Tina Kosi: Sonce, center upanja 2. 2016.
Fotografija: Tina Kosi
74- Slika 28: Tina Kosi: Svoboda. 2013.
Fotografija: Tina Kosi
Slika 29: Tina Kosi: Svoboda 2. 2016.
Fotografija: Tina Kosi
Slika 30: Učenka med delom 1.
Fotografija: Tina Kosi
Slika 31: V učilnici 1, 2.
Fotografija: Tina Kosi
Slika 32: Likovni izdelek 1, učenka 1: Gore. Svoboda. 2016.
Fotografija: Tina Kosi
Slika 33: Likovni izdelek 2, učenka 2: Na morju. 2016.
Fotografija: Tina Kosi
Slika 34: Likovni izdelek 3, učenka 3: Otoček sredi jezera. 2016.
Fotografija: Tina Kosi
Slika 35: Likovni izdelek 4, učenka 4: Igralka. 2016.
Fotografija: Tina Kosi