5 REZULTATI Z RAZPRAVO
5.4 BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI V ČEBELARSTVU
5.4.6 Uporaba nekemičnih metod za zatiranje varoje
Graf 4: Odgovori anketirancev iz občine Slovenj Gradec o uporabi nekemičnih metod za zatiranje varoje
Iz zgornjega grafa je razvidno, da v občini Slovenj Gradec 47 % vprašanih za zatiranje varoje ne uporablja nekemičnih metod. 53 % vprašanih za zatiranje varoje uporablja nekemične metode, to je izrezovanje trotovine.
Graf 5: Odgovori anketirancev iz občine Mislinja o uporabi nekemičnih metod za zatiranje varoje
- Iz zgornjega grafa je razvidno, da 33 % vprašanih iz občine Mislinja za zatiranje varoje ne uporablja nekemičnih metod. 67 % vprašanih pa je odgovorilo, da za zatiranje varoje uporabljajo naslednje metode: izrezovanje trotovine, izdelava narejencev, izolacija matice in roja ter naravni roji.
Ne Da 47%
53%
Ali uporabljate nekemične metode za zatiranje varoje?
Ne Da
Ne 33%
Da 67%
Ali uporabljate nekemične metode za zatiranje varoje?
Ne Da
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
41
5.4.7 Oseba, ki zdravi čebele
Preglednica 24: Odgovori anketirancev o osebi, ki zdravi čebele
Kdo zdravi
Iz zgornje preglednice lahko ugotovimo, da je večina vprašanih čebelarjev dovolj izkušenih, da svoje čebelje družine zdravijo sami. V občini Slovenj Gradec so vsi anketiranci odgovorili, da ne potrebujejo pomoči in svoje čebele zdravijo sami. Anketirancev v občini Mislinja, ki svoje čebele zdravijo sami, je 73,3 %, 6,7 % jih za pomoč pri zdravljenju čebel prosi veterinarja, 20
% vprašanih pa za pomoč pri zdravljenju čebel prosi bližnjega čebelarja z več izkušnjami.
5.4.8 Ugotavljanje/diagnosticiranje težav pri čebelah
Preglednica 25: Odgovori anketirancev o ugotavljanju težav pri čebelah Težave v
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
42
Iz zgornje preglednice je razvidno, da vsi anketiranci v obeh občinah ugotavljajo težave pri čebelah le zaradi varoje. Na vprašanje, kolikokrat letno zdravijo čebele zaradi varoje, so odgovorili z naslednjimi odgovori: na šest dni, dvakrat letno, dvakrat jeseni, trikrat, petkrat, šestkrat ter desetkrat letno. Na vprašanje, kako so prepoznali težave zaradi varoje, so odgovorili z naslednjimi odgovori: pregled čebel, testni vložki, podvični vložki, upad čebeljih družin, navaden papir, kamor padejo odmrle varoje, sladkor v prahu (ta se posuje na čebele in tako je varoja lažje opazna), odpad varoje viden na dnu panja ter glede na obnašanje čebel.
5.4.9 Postopki/ukrepi, ki so jih anketiranci v zadnjem letu uporabili za blažitev zdravstvenih težav pri čebeljih družinah
Preglednica 26: Odgovori anketirancev o postopkih/ukrepih, ki so jih uporabili v zadnjem letu za blažitev težav pri čebeljih družinah
Postopki/ukrepi
Pri naslednjem vprašanju smo anketirance vprašali, katere postopke oziroma ukrepe so uporabili za blažitev zdravstvenih težav pri čebeljih družinah. Anketiranci so lahko izbrali več odgovorov, vendar ne več kot tri. Skupni seštevki v zgornji preglednici zaradi tega presegajo 100 %. Prav tako so pri vsakem odgovoru morali napisati tudi, kako pogosto so določene ukrepe uporabljali.
Anketiranci iz občine Slovenj Gradec so v 80 % odgovorili, da so največkrat za zatiranje varoje uporabili amitraz (Varidol). Na vprašanje, kako pogosto ga uporabljajo, so odgovorili z naslednjimi odgovori: dvakrat letno, trikrat letno, štirikrat letno, šestkrat letno, jeseni, po potrebi ter po navodilih veterinarja. 13,3 % vprašanih je odgovorilo, da so enkrat ali trikrat letno uporabili flumetrin (Bayvarol, Polyvar Yellow). 26,7 % vprašanih je odgovorilo, da so uporabili tudi oksalno kislino (Api-Bioxal, Oxuvar), in sicer dvakrat letno, trikrat letno ter pozimi po navodilih veterinarja. Prav tako je 26,7 % vprašanih odgovorilo, da so uporabili mravljično kislino (Formivar, Apifor, MAQS), in sicer enkrat letno, trikrat letno ter po zadnjem točenju. 6,7
% vprašanih pa je odgovorilo, da so uporabili timol (Thymovar, Apilife Var), in sicer jeseni.
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
43
Anketiranci iz občine Mislinja so v 66,7 % odgovorili, da so v zadnjem letu za blažitev zdravstvenih težav pri čebeljih družinah uporabili amitraz (Varidol). Na vprašanje, kako pogosto, so odgovorili: trikrat letno, štirikrat letno, jeseni, enkrat letno s sedemdnevnim in trikrat letno z desetdnevnim razmikom. 33,3 % vprašanih je odgovorilo, da so uporabili tudi oksalno kislino (Api-Bioxal, Oxuvar), in sicer enkrat letno ter jeseni in januarja. 20 % vprašanih je odgovorilo, da so uporabili mravljično kislino (Formivar, Apifor, MAQS), in sicer enkrat letno, dvakrat letno ter dvakrat do trikrat letno. 13,3 % vprašanih iz občine Mislinja pa je odgovorilo, da so za blažitev zdravstvenih težav v čebeljih družinah uporabili tudi timol (Thymovar, Apilife Var), in sicer enkrat letno ter jeseni.
5.5 NAČIN ČEBELARJENJA
5.5.1 Zamenjava satja letno
Preglednica 27: Odgovori anketirancev o zamenjavi satja letno Število
Iz zgornje preglednice lahko razberemo, koliko satov letno zamenjajo čebelarji. Iz občine Slovenj Gradec je 13,3 % vprašanih odgovorilo, da zamenjajo po 3 sate letno, 33,3 % jih zamenja 4 sate, 26,7 % vprašanih zamenja 5 satov letno, 13,3 % zamenja 6 satov letno ter 13,3 % vprašanih čebelarjev zamenja več kot 10 satov letno.
Iz občine Mislinja je 6,7 % vprašanih odgovorilo, da zamenja le 1 sat letno. 20 % vprašanih zamenja 3 sate letno, 13,3 % jih zamenja 4 sate letno, 26,7 % jih zamenja po 6 satov letno, 13,3 % 7 satov letno ter 20 % vprašanih čebelarjev zamenja več kot 10 satov letno.
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
44
5.5.2 Dopolnilno hranjenje čebel za izboljšanje kondicije v zadnjem letu
Preglednica 28: Odgovori anketirancev o dopolnilnem hranjenju čebel
Dopolnilno
Pri tem vprašanju smo čebelarje vprašali, s čim hranijo svoje čebele za izboljšanje kondicije v zadnjem letu. Zaradi nizkih temperatur in nenehnega deževja, ki je prevladovalo letos spomladi, je bila večina čebelarjev primorana svoje čebele dodatno krmiti, da so sploh lahko preživele. Le po 13,3 % anketirancev iz vsake občine je odgovorilo, da čebel ne krmijo za izboljšanje kondicije.
Največ anketirancev iz obeh občin, to je po 66,7 %, je odgovorilo, da za krmljenje svojih čebel uporabljajo sirup saharoze. Uporabili so ga približno 10-17 kg na čebeljo družino. 20 % vprašanih iz občine Slovenj Gradec in 6,7 % vprašanih iz občine Mislinja je odgovorilo, da krmijo svoje čebele s pogačami v spomladanskem času. Porabili so od ene do dve pogači. V občini Mislinja pa 6,7 % vprašanih čebelarjev uporablja še sirup s fruktozo (13-15 kg na čebeljo družino) ter prav tako 6,7 % vprašanih glukozno-fruktozni sirup, katerega so uporabili približno 15 kg na čebeljo družino.
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
45
5.5.3 Letni pregled čebeljih družin
Preglednica 29: Odgovori anketirancev o letnem pregledu čebel
Število letnih pregledov
Občina Slovenj Gradec
Občina Mislinja Skupaj
Število odgovorov
Prikaz v
%
Število odgovorov
Prikaz v
%
Število odgovorov
Prikaz v
%
Nikoli / / / / / /
Enkrat / / / / / /
Dvakrat / / 1 6,7 1 3,3
Trikrat 1 6,7 / / 1 3,3
Štirikrat 4 26,7 / / 4 13,3
Petkrat / / 4 26,7 4 13,3
Šestkrat 1 6,7 / / 1 3,3
Osemkrat 4 26,7 2 13,3 6 20
Desetkrat 1 6,7 2 13,3 3 10
Več kot desetkrat 4 26,7 6 40 10 33,3
Skupaj 15 100 15 100 30 100
Čebelarji morajo svoje čebelje družine večkrat na leto pregledati, saj s tem preverjajo stanje in zdravje čebeljih družin ter zalege, prav tako pa tudi zaradi ocenitve rezerve medu. Prav tako je spomladi in jeseni potreben pregled čebeljih družin, če te potrebujejo dodatno hranjenje.
Glede na odgovore anketirancev največji odstotek v obeh občinah skupaj predstavlja skupina čebelarjev, ki pregleduje svoje panje več kot desetkrat letno.
Iz občine Slovenj Gradec čebelje družine trikrat letno pregleda 6,7 % vprašanih, štirikrat letno 26,7 % vprašanih, šestkrat letno 6,7 % vprašanih, osemkrat letno 26,7 % vprašanih, desetkrat letno 6,7 % vprašanih ter več kot desetkrat letno 26,7 % vprašanih čebelarjev.
Iz občine Mislinja dvakrat letno pregleda svoje čebelje družine 6,7 % vprašanih, petkrat letno 26,7 % vprašanih, osemkrat letno 13,3 % vprašanih, desetkrat letno prav tako 13,3 % vprašanih ter več kot desetkrat letno 40 % vprašanih čebelarjev.
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
46
5.5.4 Nadomestitev izgub čebeljih družin
Preglednica 30: Odgovori anketirancev o nadomestitvi izgub čebeljih družin
Način
nadomestitve izgub čebeljih družin
Občina Slovenj Gradec
Občina Mislinja Skupaj
Število odgovorov
Prikaz v
%
Število odgovorov
Prikaz v
%
Število odgovorov
Prikaz v
% Z nakupom ali
pridobivanjem rojev
4 26,7 4 26,7 8 26,7
Nakup novih družin / / / / / /
Menjava matic 3 20 3 20 6 20
Nakup paketnih čebel
/ / / / / /
Narejenci 8 53,3 8 53,3 16 53,3
Skupaj 15 100 15 100 30 100
Iz zgornje preglednice je razvidno, da največji delež anketirancev nadomešča izgube čebeljih družin z narejenci. V obeh občinah ta delež znaša 53,3 %. Z nakupom ali pridobivanjem rojev od drugih čebelarjev 26,7 % vprašanih v obeh obravnavanih občinah nadomešča izgube čebeljih družin, z načinom menjave matic pa 20 % vprašanih v obeh občinah.
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
47
5.6 IZOBRAŽEVANJE ČEBELARJEV
5.6.1 Katere vire informacij uporabljajo čebelarji o čebelah in čebelarstvu
Preglednica 31: Odgovori anketirancev o dodatnih virih informacij o čebelarstvu
Viri informacij
Zanimalo nas je, katere vire informacij o čebelah in čebelarstvu anketiranci najpogosteje uporabljajo. Pri tem vprašanju so lahko izbrali do največ tri odgovore. Najpogostejši vir informacij za anketirance iz obeh obravnavanih občin predstavljajo drugi kolegi čebelarji, odstotek za vsako občino namreč znaša 66,7 %. 53,3 % vprašanih iz občine Slovenj Gradec je odgovorilo, da kot vir informacij o čebelarstvu uporabljajo revijo Slovenski čebelar, 46,7 % vprašanih se udeležuje izobraževanj s področja čebelarstva in pridobiva informacije v svojem čebelarskem društvu, 40 % vprašanih pridobiva informacije o čebelarstvu na spletnih straneh, 13,3 % vprašanih pa pridobiva informacije o čebelarstvu v časopisu, po radiu ali na televiziji, pri ČZS in na spletnih straneh ČZS.
Anketiranci iz občine Mislinja vire informacij o čebelarstvu pridobivajo pri kolegih čebelarjih, prav tako tudi preko izobraževanj s področja čebelarstva, ta delež znaša 53,3 %. 40 % vprašanih pridobiva informacije o čebelarstvu v svojem čebelarskem društvu, 33,3 % vprašanih prek časopisa, po radiu in na televiziji, po internetu in v reviji Slovenski čebelar. 13,3
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
48
% vprašanih v občini Mislinja pridobiva informacije pri ČZS, 6,7 % vprašanih pa na spletni strani ČZS.
5.6.2 Nakup strokovnega gradiva o čebelarstvu
Preglednica 32: Odgovori anketirancev o nakupu strokovnega gradiva o čebelarstvu
Strokovno
Anketirance smo vprašali, ali so naročeni na oziroma nakupujejo katerokoli strokovno gradivo o čebelarstvu. Iz zbranih rezultatov sklepamo, da je delež anketirancev, ki berejo strokovna gradiva na temo čebelarstva, večji v občini Slovenj Gradec. 73,3 % vprašanih iz občine Slovenj Gradec je odgovorilo, da so naročeni na revijo Slovenski čebelar. 26,7 % vprašanih v občini Slovenj Gradec pa je odgovorilo, da ne nakupujejo strokovnega gradiva o čebelarstvu.
6,7 % vprašanih iz občine Mislinja je odgovorilo, da redno nakupujejo revije in časopise o čebelarstvu. 26,7 % vprašanih je odgovorilo, da so naročeni na revijo Slovenski čebelar. 20 % vprašanih je odgovorilo, da občasno nakupujejo strokovno gradivo o čebelarstvu. 46 % vprašanih iz občine Mislinja ne nakupuje strokovnega gradiva s področja čebelarstva.
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
49
5.6.3 Udeleževanje izobraževanj s področja čebelarstva
Preglednica 33: Odgovori anketirancev o udeležbi na izobraževanjih s področja čebelarstva
Pogostost
Iz zgornje preglednice je razvidno, da se večina vprašanih čebelarjev udeležuje izobraževanj s področja čebelarstva. V občini Slovenj Gradec je 13,3 % vprašanih odgovorilo, da se udeležujejo izobraževanj samo tolikokrat, kot je to potrebno zaradi zakonodaje. 13,3 % vprašanih je odgovorilo, da se izobraževanj nikoli ne udeležujejo, bodisi zaradi tega, ker vedo že dovolj o čebelarstvu, bodisi zato, ker niso člani čebelarskega društva. 33,3 % vprašanih je odgovorilo, da se izobraževanj udeležujejo le občasno, 40 % vprašanih pa se udeležuje izobraževanj pogosteje, kar pomeni več kot dvakrat letno.
V občini Mislinja je 13,3 % vprašanih odgovorilo, da se izobraževanj s področja čebelarstva nikoli ne udeležujejo, saj niso člani čebelarskega društva ali pa o čebelarstvu vedo že dovolj.
46,7 % vprašanih je odgovorilo, da se udeležujejo izobraževanj občasno, 40 % vprašanih pa se udeležuje izobraževanj pogosteje, torej več kot dvakrat letno.
5.6.4 Vrste izobraževanj s področja čebelarstva, ki so se jih anketiranci udeležili
Pri tem vprašanju smo anketirance spraševali o vrstah oziroma temah izobraževanj, ki so se jih udeležili v zadnjem letu. Anketiranci iz občine Slovenj Gradec so odgovorili z naslednjimi odgovori: zdravljenje čebel, varoja in zatiranje varoje, vzreja matic, bolezni in škodljivci v čebelarstvu, preprečevanje rojenja, kontrola čistosti kranjske sivke, gniloba v čebelarstvu, prevoz čebeljih družin, tehnologija in ekonomika v čebelarstvu ter HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point).
V občini Mislinja pa so anketiranci odgovorili, da se udeležujejo izobraževanj, ki vključujejo naslednje vsebine: zdravljenje čebel in zatiranje bolezni, varoja in zatiranje varoje, oskrba čebeljih družin, menjava matic, pravilna uporaba zdravil, higiena v čebelarstvu, zakonodaja s področja čebelarstva, pregled čebel, preprečevanje okužb, medovite rastline ter HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point).
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
50
5.6.5 Ali anketiranci pogrešajo katere izmed vsebin pri izobraževanju s področja čebelarstva
Graf 6: Odgovori anketirancev iz občine Slovenj Gradec na vprašanje, ali pogrešajo katere izmed vsebin pri izobraževanju s področja čebelarstva
Iz zgornjega grafa je razvidno, da 80 % vprašanih iz občine Slovenj Gradec ne pogreša nobenih vsebin pri izobraževanju s področja čebelarstva. Večina jih je odgovorila, da je izobraževalnih vsebin dovolj. 20 % vprašanih pa je odgovorilo, da pogrešajo vsebine predvsem s področja zatiranja bolezni ter zdravljenja čebel zaradi varoje.
Graf 7: Odgovori anketirancev iz občine Mislinja na vprašanje, ali pogrešajo katere izmed vsebin pri izobraževanju s področja čebelarstva
Iz zgornjega grafa je razvidno, da so vsi vprašani v občini Mislinja odgovorili, da ne pogrešajo nobenih izobraževalnih vsebin s področja čebelarstva, saj jih je že dovolj in so izobraževanja dovolj kvalitetna.
5.6.6 Ali bi bili anketiranci pripravljeni plačati za izobraževanja s strani čebelarstva
80%
20%
Ali pogrešate katere izmed vsebin pri izobraževanju s področja
čebelarstva? (SG)
Ne Da
100%
0%
Ali pogrešate katere izmed vsebin pri izobraževanju s področja
čebelarstva? (MI)
Ne Da
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
51
Graf 8: Odgovori anketirancev iz občine Slovenj Gradec na vprašanje o plačljivih dodatnih izobraževanjih
Iz občine Slovenj Gradec je 66,7 % vprašanih odgovorilo, da za izobraževanja ne bi bili pripravljeni dodatno plačati, saj plačujejo že društvu za članstvo. 26,7 % vprašanih bi bilo za izobraževanja pripravljenih plačati, vendar le za simbolično ceno, 6,7 % vprašanih pa bi bilo pripravljenih za dodatna izobraževanja plačati tudi višjo ceno.
Graf 9: Odgovori anketirancev iz občine Mislinja o plačljivih dodatnih izobraževanjih
Iz občine Mislinja je 60 % vprašanih odgovorilo, da bi se udeležili predavanj s področja čebelarstva le v primeru, da so ta brezplačna. Enako kot anketiranci iz občine Slovenj Gradec so poudarili, da že dovolj plačujejo za članstvo v društvu. 33,3 % vprašanih je odgovorilo, da bi bili za dodatna izobraževanja pripravljeni tudi plačati, vendar le simbolično ceno. 6,7 % vprašanih pa je odgovorilo, da bi bili za dodatna izobraževanja s področja čebelarstva pripravljeni plačati tudi višjo ceno.
0 2 4 6 8 10 12
Ne, udeležba le na brezplačnih izobraževanjih
Da, za simbolično ceno Da, največ do 30 €
Ali bi bili za izobraževanja s področja čebelarstva pripravljeni tudi plačati?
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Ne, udeležba le na brezplačnih izobraževanjih
Da, za simbolično ceno Da, največ do 30 €
Ali bi bili za izobraževanja s področja
čebelarstva pripravljeni tudi plačati?
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
52
5.6.7 Vzroki, ki po mnenju anketirancev v največji meri vplivajo na težave pri čebelah
Anketirance smo vprašali, kateri izmed naštetih vzrokov po njihovem mnenju v največji meri vplivajo na težave pri čebelah. Na voljo so imeli deset odgovorov, katere so ocenjevali od 1 do 10 glede na pomembnost, pri čemer 1 pomeni najpomembnejši in 10 najmanj pomemben vzrok.
Preglednica 34: Ocene pomembnosti vzrokov, ki vplivajo na težave pri čebelah po občinah
Odgovor Povprečna vrednost
odgovora obeh občin skupaj
Povprečna vrednost odgovora Slovenj Gradec Mislinja
Podnebne spremembe 1,7 1,7 1,7
Neustrezni kolobar in setvena struktura
2,4 1,9 2,8
Uporaba FFS v
kmetijstvu
2,5 2,2 2,8
Prevelika gostota čebel pri nas najpomembnejši vzrok za težave pri čebelah. Druga najpomembnejša vzroka za težave pri čebelah sta neustrezni kolobar in setvena struktura, vendar sta ta vzroka izrazitejša v občini Slovenj Gradec. Po mnenju čebelarjev iz obeh obravnavanih občin je tudi neustrezna uporaba FFS precej pomemben vzrok za težave v čebelarstvu, vendar imajo prav tako več težav z nepravilno uporabo FFS čebelarji v občini Slovenj Gradec. Eden izmed pomembnejših vzrokov za nastanek težav v čebelarstvu v obeh občinah je tudi slaba podpora čebelarjem s strani države (zakonodaja in subvencijska politika). Za nastanek različnih težav v čebelarstvu pa anketirani čebelarji krivijo tudi ostale čebelarje zaradi slabe oskrbe in nepravočasnega zdravljenja v primeru težav. Ta vzrok se anketirancem iz občine Slovenj Gradec zdi pomembnejši kot anketirancem iz občine Mislinja. Glede različnih težav zaradi zdravstvenega stanja čebel anketiranci iz občine Slovenj Gradec menijo, da je v tej občini prevelika gostota
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
53
čebel. Anketirancem v občini Mislinja se ta vzrok zaradi težav v čebelarstvu zdi najmanj pomemben. Poleg tega je velika večina vprašanih odgovorila, da je čebel v občini premalo.
Naslednji odgovori so bili označeni kot manj pomembni glede na vzrok za težave v čebelarstvu:
slaba podpora čebelarjem s strani javne svetovalne službe v čebelarstvu, javne veterinarske službe v čebelarstvu, znanstvenih institucij ter Čebelarske zveze Slovenije (svetovanje in izobraževanje). Velik del anketirancev je pohvalilo delo veterinarjev v čebelarstvu ter pomoč s strani Čebelarske zveze Slovenije.
5.7 VPLIV KMETIJSTVA NA ČEBELARSTVO
5.7.1 Zaskrbljenost anketirancev zaradi kmetijskega onesnaževanja okolja in negativnih vplivov na čebele
Preglednica 35: Odgovori anketirancev na vprašanje o zaskrbljenosti zaradi kmetijskega onesnaževanja okolja
Gradec Občina Mislinja Skupaj
Število
V zadnjem sklopu vprašanj smo anketirance vprašali o njihovi zaskrbljenosti in mnenju glede kmetijskega onesnaževanja okolja ter njegovih negativnih vplivov na čebele. Iz občine Slovenj Gradec je 46,7 % vprašanih odgovorilo, da so zaradi kmetijskega onesnaževanja okolja zelo zaskrbljeni, 40 % vprašanih je odgovorilo, da so srednje zaskrbljeni, medtem ko je 13,3 % vprašanih odgovorilo, da glede kmetijskega onesnaževanja okolja in njegovih negativnih vplivov na čebele niso preveč zaskrbljeni.
V občini Mislinja je 66,7 % vprašanih odgovorilo, da so zaradi kmetijskega onesnaževanja okolja zelo zaskrbljeni, 33,3 % vprašanih pa je srednje zaskrbljenih zaradi kmetijskega onesnaževanja okolja ter njegovih negativnih vplivov na čebele.
Krajnc, M., Vpliv kmetijstva na čebelarstvo v občinah Slovenj Gradec in Mislinja, VŠVO, 2021
54
5.7.2 Zaskrbljenost anketirancev zaradi kmetijstva in negativnih vplivov na čebele
Pri naslednjem vprašanju smo anketirance vprašali, kateri del kmetijske pridelave se jim zdi najbolj zaskrbljujoč zaradi negativnih vplivov na čebele. Anketiranci so imeli na voljo 4 odgovore, ki so jih morali oceniti s številkami od 1 do 4, pri čemer je številka 1 najpomembnejša. Na voljo so imeli tudi peti odgovor, kjer so lahko opozorili še na drug, nenaveden vidik kmetijske pridelave.
Preglednica 36: Ocena negativnih vplivov kmetijske pridelave na čebele Odgovor Povprečna vrednost
odgovora obeh občin skupaj
Povprečna vrednost odgovora Slovenj Gradec Mislinja
Neustrezni kolobar, premalo medovitih rastlin
2 1,9 2
Zmanjševanje
deleža njivskih površin
/ 2 /
Intenzivno kmetijstvo 1,4 1,5 1,3
Uporaba FFS 2,4 2,4 2,3
Drugo / / /
Anketiranci iz občine Slovenj Gradec so odgovorili, da je zaradi negativnih vplivov na čebele
Anketiranci iz občine Slovenj Gradec so odgovorili, da je zaradi negativnih vplivov na čebele