UPRAVA RS ZA PROBACIJO

Področje izvajanja alternativnih kazni je v Sloveniji razpršeno med različne akterje, in sicer med centre za socialno delo, ki izvajajo večino nalog, ter tožilce, sodišče, zapore in Policijo. Cilj alternativnih sankcij je »vključevanje storilcev kaznivih dejanj v skupnost, preprečevanje povratništva, zaščita žrtve in družbe« (Akcijski načrt ustanovitve probacijske službe, 2016, str. 2).

Leta 2016, pred ustanovitvijo Uprave za probacijo, je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji področje izvrševanja kazenskih sankcij in postpenale slabo pokrito oziroma je razpršeno

31

na več akterjev, med katerimi ni kvalitetne komunikacije in pretoka informacij.

Ugotovljeno je bilo tudi, da se postopki alternativnih sankcij v nekaterih situacijah podaljšujejo. Poleg tega je v tistem času primanjkovalo strokovnega kadra, ki bi delo namenil izključno svetovanju, alternativnim oblikam kazni in izdelavi osebnih načrtov, s katerimi bi več oseb lahko kazen prestajalo v okolju, kjer živijo. Ugotovljene so bile tudi pomanjkljive baze statističnih podatkov, ki se nanašajo na skupnostne sankcije.

Podatki so bili razpršeni, kar pa razvoj in izboljšanje področja alternativnih sankcij zelo otežuje (Akcijski načrt ustanovitve probacijske službe, 2016).

Organizacija združenih narodov, Svet Evrope in Evropska unija v mednarodnih dokumentih poudarjajo pomembnost alternativnih oblik kazni. Vsem priporočilom omenjenih akterjev je skupno, da naj bi države razvile nove oblike obravnavanja storilcev kaznivih dejanj, poudarek je na tem, da naj ne bi šlo za odvzem prostosti. Ob tem je treba upoštevati tudi vidik zaščite družbe in žrtev kaznivih dejanj, cilj vsega pa je, da storilec kaznivega dejanja prevzame odgovornost ter se ga odvrne od ponovne izvedbe kaznivega dejanja (prav tam).

Ključni elementi probacije so:

- »obravnava storilca kaznivega dejanja v skupnosti, kjer živi,

- izveninstitucionalna obravnava storilca kaznivega dejanja, za katerega je sodišče podalo oceno, da ga ni treba izločiti iz družbenega okolja,

- naložitev določenih obveznosti oz. nalog,

- nudenje pomoči, podpore in odvračanje od ponavljanja kaznivih dejanj« (prav tam, str.

19).

Kot poslanstvo probacije pa je opredeljeno: »izvrševanje kazni in ukrepov v skupnosti, pri čemer se storilca kaznivega dejanja vključuje v družbo ter se mu nalaga izpolnitev določenih obveznosti/nalog, s ciljem zmanjševanja ponovitve kaznivih dejanj ter zagotavljanja varnosti v skupnosti in poštenega pravosodja« (prav tam, str. 19).

Maja 2017 je bil sprejet Zakon o probaciji, ki v 2. členu opredeljuje probacijo:

»(1) Probacija je izvrševanje pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, dela v splošno korist kot načina izvršitve kazni zapora ali denarne kazni ter hišnega zapora na podlagi sodne odločbe po kazenskem zakoniku, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom na podlagi odločbe komisije za pogojni odpust po kazenskem zakoniku, dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odloženem pregonu, naloge odprave ali poravnave škode pri odloženem pregonu na podlagi sklepa ali sporazuma državnega tožilca po zakonu, ki ureja kazenski postopek (v nadaljnjem besedilu:

sankcija).

(2) Probacija se izvršuje v skupnosti in vključuje omejitve svobode z naložitvijo pogojev in obveznosti, ki jih izreče organ iz prejšnjega odstavka.

32

(3) Za osebe, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, je probacija usmerjena v pomoč, varstvo ali nadzor oseb z namenom zmanjšanja ponovitve kaznivega dejanja in uspešnega vključevanja v družbo.

(4) Uprava Republike Slovenije za probacijo s strokovno obravnavo osebam, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, nudi pomoč pri identifikaciji vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja, pri njihovem odpravljanju, pomoč pri razreševanju osebnih stisk in težav, pomoč pri urejanju življenjskih okoliščin in vzpostavljanju sprejemljivih oblik vedenja. Strokovna obravnava lahko vključuje tudi spremljanje vedenja oseb v različnih življenjskih okoljih z namenom prepoznavanja in odpravljanja tistih oblik vedenja, ki ovirajo uspešno vključevanje v družbo.«

Upravo za probacijo sedaj sestavlja 5 probacijskih enot, in sicer Probacijska enota Ljubljana, Maribor, Celje, Koper in Novo mesto, ter Centralna enota. Vse enote so s svojim delovanjem deloma razbremenile pristojne centre za socialno delo, saj so prevzele določene naloge:

 odprava ali poravnava škode v postopku odloženega pregona,

 organizacija in spremljanje dela v splošno korist v postopku odloženega pregona,

 organizacija in spremljanje dela v splošno korist v postopku poravnavanja,

 izvrševanje pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom,

 organizacija in spremljanje dela v splošno korist kot nadomestna kazen zapora ali denarne kazni,

 izvrševanje pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom,

 organizacija in delo v splošno korist namesto plačila globe in stroškov postopka za storilce prekrškov (Letno poročilo UPRO, 2018).

Kot so v intervjuju dne 2. 7. 2019 razložile strokovne sodelavke na Upravi za probacijo, je eden od večjih ciljev vseh nalog probacije zmanjševanje stigme, preprečitev izključevanja oseb, ki so storile kaznivo dejanje, iz družbe in okolja, v katerem živijo, ter posledično tudi lažje ali celo neprekinjeno zaposlovanje, ki bi pripomoglo tudi k zmanjševanju ponavljanja kaznivih dejanj. Po njihovih besedah na večje možnosti za kasnejšo zaposlitev vpliva delo v splošno korist, saj se osebe na prestajanju kazni pokažejo javnosti kot ljudje, ne le kot »kriminalci«, hkrati pa so ta dela v interesu lokalnih skupnosti ter v splošnem družbenem interesu.

Dela v splošno korist lahko osebe opravljajo v komunalnih podjetjih, bolnišnicah, domovih za ostarele, varstveno delovnih centrih, občinah, društvih, župnijah, šolah, vrtcih, ipd. Največ težav se pojavlja na področju zagotavljanja dela v splošno korist osebam, ki nimajo urejenega stalnega prebivališča v Sloveniji in tudi nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, saj jih izvajalske organizacije posledično ne morejo zavarovati za primer poškodb, invalidnosti in smrti na delovnem mestu. Te težave se tako prenašajo tudi na čas po prestani kazni, ko oseba išče redno zaposlitev (Poročilo Uprave za probacijo, 2018). V poročilu (prav tam) navajajo, da najhitreje delo v splošno korist pridobijo osebe, ki so storile le razne prekrške, saj je glede na njihovo nižje

33

število ur lažje organizirati delo. Največ težav pri urejanju dela v splošno korist in s tem tudi pri integraciji nazaj v družbo imajo določene diskriminirane skupine, kot so Romi, alkoholiki ali osebe s težavami v duševnem zdravju ter osebe, ki se v lokalni skupnosti obravnavajo kot »problematične«. Izvajalske organizacije se po izkušnjah Uprave za probacijo vse večkrat obračajo na probacijske enote in naprošajo za napotitev dodatnih oseb, saj so jim v večini primerov v veliko pomoč pri delu. Pozitivna stran dela v splošno korist je torej predvsem ta, da se oseba, ki je storila kaznivo dejanje, izkaže, dokaže, da ni »nevarna« družbi, je zmožna in voljna za delo. Oseba, ki nekaj mesecev dela pri določeni izvajalski organizaciji, spozna delovno okolje, se uvede v delo in veliko doprinese organizaciji. Zato v poročilu Uprave za probacijo navajajo, da se je kar nekaj oseb po nekaj mesecih dela v splošno korist pri izvajalskih organizacijah tudi zaposlilo ali pa so nadaljevale delo kot prostovoljci.

V empiričnem delu bo konkretno sodelovanje z ženskami, ki po prestani kazni zapora iščejo zaposlitev, podrobneje opisano.

34