Po mnenju večine 39 oz. (91 %) vzgojiteljic je načelo aktivnega učenja mogoče najbolje uresničiti pri obeh vrstah igre, načrtovani in prosti. V obrazložitvi svoje trditve so navedle, da ena in druga nudita aktivnosti, preko katerih otrok prihaja do odgovorov, osvaja znanje, veščine in, da so mu te aktivnosti zelo blizu. Za prosto
Graf 3
34
igro kot bolj učinkovito sta se opredelili 2 (4,6 %) vzgojiteljici in 2 (4,6 %) za načrtovano igro (slika 4)
Rezultati kažejo na pravilno razumevanje načela aktivnega učenja (učenja, v katerem otrok aktivno sodeluje, daje tudi pobude), zavedanje o pomembnosti vloge vzgojiteljice pri tem in pomembnosti igre za aktivno učenje. Kažejo pa tudi na razumevanje načela integracije področji, saj se v igri (načrtovani ali prosti) v otrokovih dejavnostih prepletajo in povezujejo različna področja kurikula.
11. Zaključek
Na osnovi analize dobljenih rezultatov lahko zaključim, da se stališča vzgojiteljic v veliki meri ujemajo z načeloma izbire in multikulturalizma in da vzgojiteljice na splošno podpirajo demokratični koncept predšolske vzgoje. Istočasno pa rezultati kažejo na potrebo po bolj poglobljenem učenju o drugačnosti, saj nepoznavanje te teme (v našem primeru istospolne usmerjenosti) lahko izzove predsodke in ne toleranco.
V diplomski nalogi sem želela primerjati in ugotoviti, ali obstaja razlika med stališči vzgojiteljic na vasi in v mestu v odnosu do načela multikulturalizma. Neenakost vzorcev mi ni omogočila primerjave stališč vzgojiteljic vasi in mesta
V nalogi sem raziskala tudi, kako vzgojiteljice razumejo igro in načelo aktivnega učenja. Večina vzgojiteljic razume prosto igro kot dejavnost, v kateri se otrok poleg uresničitve svojih interesov in želja, tudi uči oz. osvaja znanja in veščine in preko katere vzgojiteljica lahko uresniči zastavljene cilje. Poudarjanje, da je mogoče načelo aktivnega učenja najbolj uresničiti v igri (načrtovani in prosti), potrjuje tudi pravilno razumevanje načela aktivnega učenja in seveda načela igre, kot sta opredeljena v konceptu slovenske predšolske vzgoje. Menim pa, da vzgojiteljice premalo načrtno izkoriščajo igro kot priložnost za učenje.
Vemo, da je za kakovost dela v vrtcu pomembno čim večje ujemanje med stališči vzgojiteljic in načeli kurikuluma. Na osnovi dobljenih podatkov (ki zajemajo vzgojiteljice v raziskavi, ne pa vseh vzgojiteljic v Sloveniji), zaključim lahko, da ujemanje med stališči vzgojiteljic in načeli kurikuluma nakazuje porast kakovosti dela v vrtcih in zavzemanje vzgojiteljic (vključenih v raziskavo) za demokratičen koncept predšolske vzgoje.
35 Literatura:
ARIES, P. (1991). Otrok in družinsko življenje v starem režimu. Ljubljana. ŠKUC Filozofska fakulteta.
BABADJI, R. (2005). 1oo in 1 pojem za učenje človekovih pravic. Maribor. EIP-Šola za mir, Center za državljansko vzgojo.
BAKYAYITA, J. (1999). Postavi se za svoje pravice: knjiga o človekovih pravicah.
Murska Sobota. Pomurska založba.
BATISTIČ ZOREC, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana.
Inštitut za psihologijo osebnosti.
BATISTIČ ZOREC, M. (2002). Učenje v vrtcu, Sodobna pedagogika, št. 3, str. 24 – 43.
BATISTIČ ZOREC, M. (2004). Subjektivne teorije vzgojiteljic in kurikularna prenova vrtcev. Sodobna pedagogika, 2, 128 – 139.
BERGANT, M. TOLIČIČ, I. MARJANIVIČ, L. ACCETTO, J. HOČEVAR, S.
PETRIČ,M. in dr. (1981). Igra in igrače. Ljubljana. Zveza prijateljev mladune Slovenije.
BESEDNJAK, K. (2006). Otrokove pravice in ombudsman. Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.
BRATUŽ, V. ( 2010). Spreminjanje vzgojnih principov: primerjava različnih generacij. Koper. Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične vede.
BREGANT, A. (1999). Prvi koraki: metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic. Ljubljana. Amnesty International Slovenije.
COTIČ, J. DOMICELJ, M. HERIC, T. KOVAČ, K. VOROS, P. KRANJC, S. in drugi.
(2002) Dodatek kurikulu za vrtce na narodno mešanih območjih. Ljubljana. Sprejet Deklaracija o otrokovih pravicah (1959), uvod 1 ali: spletni naslov -www.unaslovenia.org/sites/default/files/file/zrimsek-zasčita_pravic.pdf. str. 8.
DOLAR BAHOVEC, E. (2OO4). Odločilne kurikularne spremembe. V (ur.) E. Dolar Bahovec in K. Bregar Golobič: Šola in vrtec skozi ogledalo; Priročnik za vrtce, šole in starše, str. 7 – 13. Ljubljana. DZS, d.d.
DOLAR BAHOVEC, E. in KODELJA, Z. (1996). Uvod. V (ur.) E.D. Bahovec in Z.
Kodelja: Vrtci za današnji čas, str.9. Ljubljana. Društvo za kulturološke razlike.
DOMICELJ, M. FERJANČIČ, J. PAVLOVIČ, Z. (1996). Kodeks etičnega ravnanja v vrtcu. Portorož. Sekcija za predšolsko pedagogiko.
GROSRICHARD, A. (1980). Otrok in služabnik. Problemi, 99 – 142.
HORVAT, L. (2006). Predgovor. V (ur.) L. Marjanovič Umek in M. Zupanič:
Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana. Filozofska fakulteta.
HRUP, D. in KIDRIČ, B. (2009). Državljanska vzgoja in otrokove pravice. Maribor.
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor.
KANANOVIČ, S. (2009). Igralnica – stičišče bližnjega razvoja otrok. V (ur.) B.
Vrbovšek: Učenje v območju bližnjega razvoja otrok, str. 98 – 100. Ljubljana.
Supra.
KLOPČIČ, V. (1992). Mednarodni vidiki otrokovih pravic. V (ur.) A. Šelih: Pravni vidiki otrokovih pravic, str. 41 – 52. Ljubljana. Uradni list Republike Slovenije.
KOS, R. (2006). Reševanje problemov v procesu aktivnega učenja. V (ur.) B.
Vrbovšek: Kakovost v kurikulu vrtca – od načel do izvedbe, str. 91 – 94. Ljubljana.
Supra.
KRANJC, S. (2001). Družba. V (ur.) L. Marjanovič Umek: Otrok v vrtcu, priročnik h kurikulu za vrtce, str. 143 – 156. Maribor. Založba obzorja.
36
KREK, G. (2009). Participacija otrok v vrtcu in projekt igralnica po želji otrok. V (ur.) B. Vrbovšek: Učenje v območju bližnjega razvoja otrok, str. 121 – 122.
Ljubljana. Supra.
KROFLIČ, R. (2011). Podobe otroštva. Emzin, 67 – 69.
KROFLIČ, R. (2001). Temeljne predpostavke, načela in cilji kurikula za vrtce. V (ur.) L. Marjanovič Umek: Otrok v vrtcu, priročnik h kurikulu za vrtce, str. 9 – 24.
Maribor. Obzorja.
KUKOVIČ, K. (2008). Otrokove pravice v dnevni rutini vrtca – socialne veščine kulture okolja. V (ur.) M. Čas: Socialne interakcije v vrtcu, str. 87 – 89. Ljubljana.
Supra.
KROFLIČ, B. in (sod.). (2002). Evalvacijska študija – Stališča vzgojiteljic in vzgojiteljev predšolskih otrok do kurikula za vrtce ter njihova usposobljenost za uvajanje sprememb. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
KUHAR, M. (2011). Palica in korenček. Emzin, 71 – 73.
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod za šolstvo.
LICHTENEGGER, D. (2008). Pravice otrok v dnevni rutini. V (ur.) M. Čas:
Socialne interakcije v vrtcu, str. 111 – 113. Ljubljana. Supra.
MARENTIČ POŽARNIK, B. (1998). Kako pomembna so pojmovanja znanja, učenja in poučevanja za uspeh kurikularne prenove (prvi del). Sodobna pedagogika 3, 244 – 261.
MARENTIČ POŽARNIK, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana. DZS.
MARJANOVIČ UMEK, L. in FEKONJA PEKLAJ, U. (20 ). Prikriti kurikulum in implicitne teorije o otroštvu in vzgoji. V Sodoben vrtec, 93 – 99.
MARJANOVIČ UMEK, L. in ZUPANČIČ, M. (2006). Teorije otroške igre. V (ur.) Lj.
Marjanovič Umek in M. Zupančič: Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo, str. 1 – 33. Ljubljana. Filozofska falkuteta.
MARJANOVIČ UMEK, L. in LEŠNIK MUSEK, P. (2006). Igra v kurikulu za predšolske otroke. V (ur.) L. Marjanovič Umek in M. Zupančič: Psihologija otroške igre. Od rojstva do vstopa v šolo, str. 143 – 153. Ljubljana. Filozofska fakulteta.
MARJANOVIČ UMEK, L. (2001). Otrok v vrtcu, priročnik h kurikulu za vrtce.
Maribor. Obzorja.
MILJAK, A. (1988). Od intuicijskog do znanstveno-zasnovanog predšolskog programa. Predškolsko dete 3, 167 – 170.
MILJAK, A. (1993). Realni in razvojni kurikulum. Educa,5, str. 315 -322.
NOVAK, M. ZORMAN, M. SEMEC,B. in drugi. (2011). Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole. Ljubljana. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
OSREDEKAR, R. (2008). Kaj so otrokove pravice. Ljubljana. Otroci, vse o otrocih – revija za starše, str. 5 – 6.
PAVLOVIČ, Z. (1993). Psihološke pravice otroka. Radovljica. DIDAKTA.
PAVLOVIČ, Z. (1990). Otroci kot skupina z manjšo družbeno močjo in njihove pravice. Ljubljana. Predšolska vzgoja v sistemu širše družbene skrbi za otroka, str. 9 – 12.
PEŠIĆ, M. (1987). Vrednovanje predškolskih vaspitnih programa. Beograd. Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
POLAK, A. (1997). Izobraževanje učiteljev v smeri razvijanja višjih ravni subjektivnih teorij. V zbornik prispevkov; Izobraževanje učiteljev ob vstopu v tretje tisočletje; str. 491 – 496. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
ŠELIH, A. (1991). Otrokove pravice: od objekta subjektu. Ljubljana. Pravnik, let.
46, 11-12, str. 505 – 513.
37
ŠELIH, A. (1992). Splošni problemi otrokovih pravic. V (ur.) A. Šelih: Pravni vidiki otrokovih pravic, str. 14 – 39. Ljubljana. Uradni list Republike Slovenije.
ŠPOLJAR, K. (1991). Vzgojitelj kot osnovna determinanta vzgojno-izobraževalnega procesa v predšolski ustanovi.Educa, 2, str. 89 – 93.
TREBJEŠANIN, Ž. (2011). Nova podoba otroka in otroštva v antropologiji, zgodovini, psihologiji in psihoanalizi. Emzin, 75 – 77.
TURNŠEK, N. (2004). Vrtec in šola kot vključujoča skupnost. V (ur.) E. Dolar Bahovec: Šola in vrtec skozi ogledalo, priročnik za vrtce, šole in starše, str. 190 – 202. Ljubljana. DZS.
TURNŠEK, N. (2008). Subjektivne teorije o otroštvu in vzgoji. Ljubljana.
Pedagoška fakulteta Ljubljana.
VIGOTSKI, L.S. (1977). Mišljenje i govor. Beograd. Nolit.
VOJNOVIČ, M. (2003). Svet po meri otrok. Ljubljana. UNICEF Slovenije.
ZUPANČIČ, M. (2006). Vloga odraslega v otrokovi igri. V (ur.) L. Marjanovič Umek in M. Zupančič: Psihologija otroške igre od rojstva do vstopa v šolo, str. 125 – 136.
Ljubljana. Filozofska fakulteta.
38 Priloga
VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJICE PREDŠOLSKIH OTROK
Sem študentka Pedagoške fakultete v Ljubljani in pišem diplomsko nalogo o odnosu med subjektivnimi teorijami vzgojiteljic in načeli predšolskega kurikuluma (načelo igre in vloga vzgojitelja v prosti igri, načelo aktivnega učenja, načelo enakih možnosti, upoštevanja različnosti med otroki ter multikulturalizma).
Vprašalnik je anonimen, zato Vas prosim, da na vprašanja odgovarjate iskreno. V naprej se Vam zahvaljujem za pomoč pri oblikovanju moje diplomske naloge.
Odgovarjate tako, da izberete (obkrožite) ENEGA izmed ponujenih odgovorov, v nekaterih primerih (npr. če ste izbrali možnost »drugo« ali ko je zahtevana obrazložitev) pa na črto vpišete svoj odgovor.
1. Spol: (Obkrožite) M Ž 2. Število let delovnih izkušenj:
a) od 3 meseca do 3 let b) od 3 let do 7 let c) od 7 let do 14 let d) od 14 let do 22 let e) od 22 let do 30 let f) več kot 30 let 3. Stopnja izobrazbe:
a) Srednja vzgojiteljska šola b) Višja vzgojiteljska šola c) Visoka vzgojiteljska šola
d) Drugo ( navedite vrsto in stopnjo
izobrazbe)__________________________________
4. Delovno mesto: a) vzgojiteljica b) pomočnica vzgojiteljice
5. Kako razumete prosto igro otrok ?
a) kot zapolnitev časa med načrtovanimi dejavnostmi
b) kot del dneva, ko otroci lahko uresničujejo svoje individualne interese in želje c) kot proces v katerem se otroci učijo, pridobivajo znanja in veščine in ga lahko uporabimo za uresničitev zastavljenih ciljev
39
6. Ali menite, da je vloga vzgojitelja pri prosti igri enako pomembna, kot pri načrtovani (vodeni) igri? Pri izbranem odgovoru napišite utemeljitev.
DA Ker _____________________________________________________
____________________________________________________
NE Ker _____________________________________________________
____________________________________________________
7. V prosto igro otrok:
a) se vključujem večinoma na pobudo otrok,
b) se vključujem samo, ko je potrebno rešiti kako konfliktno situacijo, c) se vključujem tudi samoiniciativno,
d) se ne vključujem.
8. Kako razumete načelo aktivnega učenja?
a) otrok mora sam odkriti odgovore na vprašanja, vzgojiteljica mu jih ne sme posredovati,
b) vzgojiteljica otroka spodbuja v raziskovanju, eksperimentiranju in iskanju odgovorov, ga preko vprašanj in pripomb vodi do odgovorov in, ko je potrebno tudi sama poda odgovor in razlago,
c)
Drugo__________________________________________________________
9. Kje je po vašem mnenju mogoče najbolje uresničiti načelo aktivnega učenja?
Pri izbranem odgovoru napišite utemeljitev.
a) Pri prosti igri ker ____________________________________
____________________________________
b) Pri načrtovani igri ker ____________________________________
____________________________________
c) Pri načrtovani in ker ___________________________________
pri prosti igri ___________________________________
40
10. Kaj menite o učenju o spolni usmerjenosti ( tudi homoseksualnosti) v vrtcu?
a) ta tema NE sodi v vrtec, ker razvojno ni primerna za predšolske otroke, b) ta tema NE sodi v vrtec, ker bi lahko naleteli na nasprotovanje staršev, c) menim, da je o temi primerno govoriti, če kak otrok izrazi iniciativo (vpraša,
pove primer ipd…),
d) menim, da je to tema, ki bi jo morali vključiti v izvedbeni kurikulum že v vrtcu.
e) Drugo: _______________________________________________
11. Ali bi vas skrbelo, kako boste delali, če bi v oddelek dobili otroka istospolno usmerjenih staršev?
a)Da. Zakaj? ___________________________________________________
___________________________________________________
b) Ne. Zakaj? ___________________________________________________
___________________________________________________
12. Bi imeli težave pri sodelovanju v paru, če bi bil(a) z vami v oddelku sodelavec(ka) istospolne usmerjenosti?
DA Zakaj? _____________________________________________
NE Zakaj? _______________________________________________
13. Otroci priseljencev (prebivalcev nekdanjih jugoslovanskih republik) naj bi:
a) v vrtcu govorili samo slovensko, doma pa lahko tudi materni jezik,
b) uporabljali materni jezik doma in v vrtcu,
c) doma in v vrtcu uporabljali samo slovenski jezik.
14. Ali menite, da je prav, da zgoraj omenjeni otroci priseljenci izražajo svojo kulturno identiteto v vrtcu?
NE DA
41
15. Število otrok priseljencev v vrtcih narašča. Ali menite, da je za uspešno delo potrebno organizirati homogene skupine (samo otroci priseljencev; samo Romi, samo slovenski otroci) ne pa mešane heterogene skupine, kot so sedaj ? DA NE
Prosim obrazložite svoj odgovor:
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
16. Ali menite da, je klima v vaši delovni organizaciji dovolj demokratična (odprta) do drugih in drugačnih?
DA Ker ____________________________________________
NE Ker ____________________________________________