Naravoslovna pismenost
X. Področje slovenskega jezika v vrtcu
2. V čem vidite nove možnosti za razvijanje likovne dejavnosti?
a) v novih materialih in neobičajnih kombinacijah b) v povezovanju likovnega izraţanja z drugimi področji
c) v neobičajnih lokacijah za likovno izraţanje (galerija, narava, zunanji prostor) d) v vključevanju (reprodukcij) umetniških del
e) v sodelovanju z zunanjimi sodelavci, npr. likovnimi umetniki f) v prisostvovanju staršev
g) drugje:
Če ste izbrali več odgovorov, kateri od teh se vam zdi najpomembnejši?
(Vpištite črko, ki ga označuje): _____
Naslednji sklop vprašanj se nanaša na področje plesa in ustvarjalnega giba.
Kako pogosto izvajate spodnje gibalno-plesne dejavnosti v vaši skupini otrok?
151
Ocenite, kako pogosto uporabljate plesno-gibalne dejavnosti za spodaj navedene namene.
zelo
152 zelo velik
vpliv velik vpliv srednji vpliv mali vpliv ne vpliva
motivacijo 5 4 3 2 1
Naslednji sklope vprašanj se nanaša na področje družbe.
Pri vsaki trditvi označite stopnjo strinjajna, pri čemer pomeni: 1-se nikakr ne strinjam, 2-se ne strinjam, 3-se ne morem odločiti, 4-se strinjam, 5-se popolnoma strinjam.
1 2 3 4 5
Predšolski otroci niso zgolj uporabniki vrtca ali gostje, zato bi morali v večji meri sooblikovati potek ţivljenja v vrtcu.
Ţe zdaj imajo otroci v vrtcu dovolj priloţnosti za odločanje, zato spremembe na tem področju niso potrebne.
Večje soodločanje otrok bi prineslo predvsem praktične teţave, saj ne bi vedeli, kako uresničiti pričakovanja vseh otrok.
Večje soodločanje bi še okrepilo individualizem in usmerjenost otroka zgolj v lastne interese.
153 Odrasli je »glavni« v vrtcu, soodločanje otrok pa je le dopolnilo
vodilni vlogi odraslega.
Otroci še nimajo dovolj znanja in izkušenj, da bi razumeli posledice svojih odločitev in sprejeli odgovornosti zanje.
Otroštvo naj bo za otroke predvsem čas igre in brezskrbnosti, odgovornosti in odločitve pa naj prevzemajo odrasli.
Vzgojitelji smo pogosto prepričani, da sami najbolje vemo, kaj je dobro za otroke.
Otroci imajo pravico, ne le, da jim odrasli prisluhnejo, pač pa tudi upoštevajo njihovo mnenja.
Naloga odraslih je, da vsak dan ustvarjamo priloţnosti za to, da otroci izrazijo svoja mnenja, ţelje, pričakovanja in ideje.
Zadovoljstvo otroka z vrtcem je odvisno predvsem od tega, ali ima izkušnjo sodelovanja in soodločanja.
Otroci naj odločajo predvsem o svoji igri, vse ostali odločitve pa morajo prevzati odrasli.
Otroci naj predlagajo, kaj, kdaj in kako se bodo igrali, ne morejo pa odločati, katere igrače, materiale in pripomočke bomo kupili.
Če bi dali otrokom več moţnosti odločanja tudi o organizacijskih zadevah na ravni vrtca, bi jim s tem naloţili preveč odgovornosti, ki jo morajo sicer prevzemati odrasli.
Otroci naj predlagajo, kako bodo okrašene stene, ne morejo pa odločati, kakšno bo pohištvo, oprema in kako bo razporejeno.
Otroci naj predlagajo, ali bodo počivali na leţalniku ali na blazini, ne morejo odločati, kako dolgo bo potekal počitek.
Otrok ima pravico do izbire, ne pa pravico do odločanja.
Otroci naj odločajo in izbirajo predvsem med moţnostmi, dejavnostmi, materiali…, ki jih predlaga vzgojiteljica, ne pa predlagajo svoje.
Dovolj je, da vzgojiteljica omogoči otrokom, da izberejo kam bodo šli na sprehod, ne pa, ali bodo šli, ali ne.
Pomembno je, da otroci ustvarjajo in uresničujejo tudi lastne zamisli in ideje, ne le izbirajo med tem, kar predlagajo odraslih.
Uradni kurikulum za vrtce premalo poudarja pomen participacije otrok in bi ga bilo potrebno v tem pogledu dopolniti.
154 Sodelovanje otrok pri odločitvah in njihova udeleţenost v
kreiranju ţivljenja v vrtcu ima prednost pred vsemi drugimi področji kurikula.
Otroštvo je obdobje nezrelosti in nezmoţnosti delovanja.
Otrok je lahko aktiven drţavljan ţe v obdobju otroštva.
Ţe v predšolskem obdobju je otrok sposoben spreminjati vrtec in pomembno prispevati k boljšemu ţivljenju v skupnosti.
Naslednji sklop vprašanj se nanaša na obravnavo slovenskega jezika v vrtcu.
8. Koliko časa namenjate pri delu z otroki posamezni sporazumevalni dejavnosti. Pri vsaki dejavnosti pod ustrezno oceno naredite znak x.
zelo veliko veliko srednje malo nič
govorjenje poslušanje branje (pred)pisanje
Ocenite, koliko razvijate spodaj naštete slogovne postopke razvijanja teme v pogovoru?
zelo razvijam razvijam srednje razvijam
malo razvijam ne razvijam opisovanje
pripovedovanje razlaganje
utemeljevanje
155 3. Ocenite, kako pogosto uporabljate posamezno strategijo za razvijanje neverbalne/nejezikovne komunikacije otrok. V prazna mesta v tabeli lahko dopišete strategije, ki jih še uporabljate za razvijanje neverbalne/nejezikovne komunikacije otrok.
zelo pogosto pogosto včasih redko nikoli
pantomima igra vlog slikovni seti
Kolikšno vlogo ima po vašem mnenju prostor pri spodbujanju otrokovega govornega razvoja?
a) zelo pomembno b) pomembno c) srednje pomembno d) malo pomembno d) nepomembno
5. Kolikšno vlogo namenjate vi prostoru kot dejavniku spodbujanja otrokovega govornega razvoja?
a) zelo pomembno b) pomembno c) srednje pomembno d) malo pomembno d) nepomembno
4. Koliko po vašem mnenju razvijate pri jezikovni dejavnosti posamezni čut? Pri vsakem čutu naredite znak x pod ustrezno oceno.
zelo razvijam razvijam srednje razvijam
malo razvijam ne razvijam sluh
vid tip okus vonj
156 6. Kako pogosto se v vrtcu srečujete s slovenščino kot drugim/tujim jezikom?
a) zelo pogosto b) pogosto c) včasih d) redko e) nikoli f) ne vem, kaj to pomeni Prosimo, da pri naslednjih vprašanjih označite ali vpišete ustrezen odgovor.
SPOL: a ) ţenski b) moški STAROST: _____________ let
DELOVNA DOBA: ___________ let
DELOVNO MESTO: a) vzgojitelj/-ica b) pomočnik/-ica vzgojitelja/-ice STOPNJA IZOBRAZBE: a) srednja šola b) višja šola c) visoka šola č) drugo: _________
SMER IZOBRAZBE: ________________________________________________
NAZIV, KI STE SI GA PRIDOBILI NA DELOVNEM MESTU.
a) brez naziva. b) mentor. c) svetovalec. č) svetnik.
STAROST OTROK VAŠEM ODDELKA: od _____ do ______ let.
DELATE V VRTCU, KI JE V:
a) mestnem okolju. b) vaškem okolju. c) primestnem okolju.