naročila vzgojiteljici, naj umetniške izdelke kar pusti, saj bodo z delom še nadaljevali.
Pogosto so me spraševali, kdaj bomo šli ponovno v gozd, pri čemer so velik interes pokazali tudi otroci, ki so v igralnici nemirni in le kratek čas vztrajajo pri dejavnostih. Še posebej ti so bili navdušeni nad gradnjo bivaka, saj so lahko plezali po kupu lesa in prenašali veje ter težje »hlode«.
Opazovanje otrok pri dejavnostih je potrdilo tudi izjemen pomen rokovanja z živalmi.
Lovili so jih namreč zelo previdno in z njimi nežno ravnali, da jih ne bi poškodovali.
Deček, ki po mnenju vzgojiteljic ni najbolj občutljiv za svojo okolico, pa me je nekega dne celo vprašal, kaj se je zgodilo s tistimi mravljicami, ki smo jih ujeli.
Najbolj doživeto so se priključili dejavnostim v jazbečevem domu, kjer so imeli na voljo igrače iz kuhinjskega kotička. V igri, ki sem se ji pridružila tudi sama, so otroci razvijali popolnoma druge ideje, ki sem jih do zdaj lahko opazila v igralnici in na vrtčevskih igriščih. Med drugim so se prelevili v vodovodarje, električarje, dimnikarje. Eden izmed otrok je našemu domovanju postavil dimnik, drugi je poskušal zanetiti ogenj s palčkami in lupo, da bi na njem kuhali. Za najrazličnejše izzive so iskali raznolike rešitve, pri čemer so pokazali resnično ustvarjalnost.
Slika 6: V simbolni igri urimo spretnost prižiganja ognja
33 vzgojiteljice pa na prostem organizirajo dejavnosti razmeroma manjši del časa. Rezultati anketnih vprašalnikov so namreč pokazali, da otroci v vrtcu v povprečju preživijo na prostem približno 7 ur na teden, pretežno na urejenih zunanjih površinah, pri čemer je največ časa posvečenega gibalnim dejavnostim, sprehodu in prosti igri.
Vzgojiteljice se, kot so povedale v anketi, pogosto vključijo v prosto igro otrok, pri čemer jih večina želi na ta način spoznati otrokove značilnosti in dvigniti igro na višjo raven.
Zavedajo se svoje vloge kot kompetentnejšega partnerja v igri in so pogosto pripravljene sodelovati v aktivnostih, ki se jih po navadi odrasli ne udeležijo. Vendar pa večina vzgojiteljic meni, da so otroci dovolj vodeni že v igralnici in jim je zato treba prepustiti pobudo za igro. Večina jih igro in učenje na prostem prepoznava kot priložnost, da čas posvetijo posameznikom, ki ne vedo, kaj bi počeli.
Vzgojiteljice se torej po rezultatih sodeč zavedajo, da je prosta igra zunaj vrtca pomembna priložnost za učenje. Tudi projekt, izveden v času praktičnega pedagoškega usposabljanja v enem oddelku vrtca, je pokazal, da prostor v naravnem okolju nudi otrokom drugačne izkušnje in spodbude za igro kot šolsko igrišče. Otroci razvijejo drugačen odnos do naravnega okolja, kadar so v pristnem stiku z njim in pokažejo kompetence, ki jih znotraj igralnic ne opazimo (ravnanje z živalmi, natančno opazovanje okolice, ustvarjalnost …). Pri tem dejavnosti v naravi doživljajo kot nekaj zanimivega in zabavnega, saj jim nudijo tako nove izzive kot tudi možnosti za uspeh.
Obe raziskavi kažeta na pozitiven odnos tako odraslih kot tudi otrok do igre in učenja na prostem, vendar sta bili obe izvedeni na majhnem vzorcu in ju zato ne moremo posplošiti na celotno populacijo. Prav tako se v prvi raziskavi pojavljajo razlike med odgovori vzgojiteljic na anketna vprašanja in njihovim ravnanjem v praksi. V času prakse v različnih vrtcih sem namreč le redko opazila, da bi se vzgojiteljice v času bivanja na prostem vključevale v otrokovo igro. Zato bi bilo smiselno raziskati prav področje vključevanja odraslih v otrokovo prosto igro v naravi in njihovo delovanje v območju bližnjega razvoja, saj menim, da je ravno to srž gozdne pedagogike.
Za otroke sta igra in učenje v naravnem okolju torej sproščujoč in razveseljujoč način preživljanja časa v vrtcu, vzgojiteljem pa nudita paleto različnih možnosti za
34
uresničevanje kurikularnih ciljev. Menim, da je gozdna pedagogika pristop, ki bi mu morali v prihodnje posvetiti več časa, saj lahko pomembno prispeva k uresničitvi osnovnega cilja predšolske vzgoje. Otrok z dejavnostmi na prostem namreč na njemu prijazen način raste v odgovorno, angažirano, solidarno in avtonomno osebo.
35
LITERATURA
Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.
Burghardt, G. M. (2011). Defining and Recignizing Play. V: A. D. Pellegrini (ur.), The Oxford Handbook of the Development of Play (str. 9 – 18). New York: Oxford
University Press.
Constable, K. (2012). The Outdoor Classroom Ages 3-7: Using ideas from Forest School to enrich learning. Abingdon: Routledge
Donaldson, G. W. in Donaldson L. E. (1958). Outdoor Education a Definition. V:
Journal of Health, Physical Education, Recreation, 29(5), str. 17 – 36. Pridobljeno 12.
7. 2017, s
http://www.tandfonline.com/doi/citedby/10.1080/00221473.1958.10630353?scroll=to p&needAccess=true
Dandelion Education Ltd. (b. d.). Pridobljeno 7. 8. 2017, s http://www.dandelionsnorfolk.com/
Dandelion Education Ltd: Our Forest School Nursery. (b. d.). Pridobljeno 7. 8. 2017, s http://www.dandelionsnorfolk.com/forest-school.html
Dandelion Education Ltd: PFC – Philosophy for children. (b. d.). Pridobljeno 7. 8.
2017, s http://www.dandelionsnorfolk.com/p4c.html
Forest School Association. (b. d.). Pridobljeno 28. 7. 2017, s http://www.forestschoolassociation.org/what-is-forest-school/
Gozdalnica: Gozdni vrtec in druga gozdna doživetja. (2015). Pridobljeno 8. 8. 2017, s http://gozdalnica.wixsite.com/home
Györek, N. (2012). Gozd za učenje in življenje. V: Trajnostni razvoj v šoli in vrtcu:
revija za globalne dimenzije kurikula, 6 (1/2), str. 55-62.
Györek, N. (2014). Otroci potrebujemo gozd. Kamnik : Vrtec Antona Medveda : Inštitut za gozdno pedagogiko
Harriman, H. (2007). The Outdoor Classroom: A place to Learn. Swindon: Corner to Learn Limited
36
Harris, F. (2017). The nature of learning at forest school: practitioners' perspectives, V: Education 3-13, 45(2), str. 3 – 13. Pridobljeno 28. 7. 2017, s
http://www-
tandfonline-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/doi/full/10.1080/03004279.2015.1078833?src=recsys
Institute for Outdoor Learning. (b.d). Pridobljen dne 11. 7. 2017, s
https://www.outdoor-learning-research.org/Research/What-is-Outdoor-Learning Inštitut za gozdno pedagogiko. (2009). Pridobljeno dne 8. 8. 2017, s http://www.srce-me-povezuje.si/gozdnapedagogika/index.php?lng=sl&t=o-nas&id=4477
Inštitut za gozdno pedagogiko: Reference. (2009). Pridobljeno 8. 8. 2017, s http://www.srce-me-povezuje.si/gozdnapedagogika/index.php?lng=sl&t=o-nas Joyce, R. (2012). Outdoor learning: past and present. Milton Keynes: OPEN UNIVERSITY PRESS
Karba, M., Meško, M., Pušenjak, M., Širec, A., Tabor, T., Zupančič, M. in Žgur, E. (2010). Bivanje na prostem kot možnost učenja otrok v vrtcu. V: Vodenje v vzgoji in izobraževanju, 8(1), str. 39 – 62. Pridobljeno 2. 8. 2017, s
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GR5IDG4X
Kemple, K. M., Oh, J., Kenney, E. in Smith-Bonahue, T. (2016). The Power of Outdoor Play and Play in Natural Environments. V: Childhood Education, 92(6), str.
446 – 454. Pridobljeno 31. 7. 2017, s
http://dx.doi.org/10.1080/00094056.2016.1251793
Kos, M. (2010). Outdoor Play and Learning in Early Childhood. V: Encountering, Experiencing and Exploring Nature in Education (108 – 111). Ljubljana: Center šolskih in obšolskih dejavnosti
Kos, M. in Jerman, J. (2013). Provision for outdoor play and learning in Slovene prescools. V: Journal of Adventure Education and Outdoor Learning. 13 (3), str. 189 – 205. Pridobljeno 7. 8. 2017, s http://dx.doi.org/10.1080/14729679.2013.769888 Knight, S. (2009). Forest Schools and Outdoor Learning in the Early Years. Los Angeles: SAGA.
Knight, S. (ur). (2011). Forest School for all. Los Angeles: SAGA
37
Knight, S. (2013). The Impact of Forest Schools on Education for Sustainable Development in the Early Year. V: S. Knight (ur.), International Perspectives on Forest School: Natural Spaces to Play and Learn. Los Angeles: SAGA
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Mreža gozdnih šol in vrtcev. (2013). Pridobljeno 8. 8. 2017, s
http://www.gozdnivrtec.si/sl/mreza-gozdnih-vrtcev-in-sol/mreza-gozdnih-vrtcev-in-sol/52
Mreža gozdnih šol in vrtcev: Predstavitev. (2013). Pridobljeno 8. 8. 2017, s http://www.gozdnivrtec.si/sl/
Naraven otrok. (2017). Pridobljeno 8. 8. 2017, s http://www.naravenotrok.si/gozdni-gusarji-mini/
O'Brien, L. (2009). Learning Outdoors: the Forest School approach. V: Education 3-13, 37 (1), str. 45 – 60. Pridobljeno 31. 7. 2017, s
http://dx.doi.org/10.1080/03004270802291798
O'Brien, L. in Murray, R. (2007). Forest School and its impacts on young children:
Case studies in Britain. V: Urban Forestry & Urban Greening, 6(4), str. 249 – 265, Pridobljeno 31. 7. 2017, s
http://www.sciencedirect.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/science/article/pii/S1618866707000301
Ofsted report: Dandelion Education Limited. (2017). Pridobljeno 7. 8 . 2017, s http://www.dandelionsnorfolk.com/uploads/2/7/0/9/27097747/dandelions_ofsted_201 7.pdf
Plut Pregelj, L. (2008). Ali so konstruktivistične teorije učenja in znanja lahko osnova za sodoben pouk? V: Sodobna pedagogika, 59 = 125 (4), str. 6 – 12. Pridobljeno 31.
7. 2917, s https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC...9749.../PDF
Riley, J. G. in Jones, R. B. (2010). Acknowledging Learning through Play in the Primary Grades. V: Childhood Education, 86(3), str. 146 - 149, Pridobljeno 9. 8.
2017, s http://dx.doi.org/10.1080/00094056.2010.10523135
Ridgers, N. D., Knowles, Z. R. in Sayers, J. (2012). Encouraging play in the natural environment: a child-focused case study of Forest School. V: Children Geographies, 10 (1), str. 49 – 65. Pridobljeno 19. 7. 2017, s
http://www-tandfonline-com.nukweb.nuk.uni-lj.si/doi/full/10.1080/14733285.2011.638176
38
Roopnarine, J. L. (2011). Cultural Variations in Beliefs about Play, Parent-Child Play, and Children's Play: Meaning for Childhood Development. V: A. D. Pellegrini (ur.), The Oxford Handbook of the Development of Play (str. 19 – 37). New York: Oxford University Press.
Savery, A., Cain, T., Garner, J., Jones, T., Kynaston, E., Mould, K., … Wilson, D.
(2016). Does engagement in Forest School influence perceptions of risk, held by children, their parents, and their school staff?, V: Education 3-13, 45 (5), str. 519 - 531 Pridobljeno 29. 7. 2017, s http://dx.doi.org/10.1080/03004279.2016.1140799 Schirp, J. in Vollmar, M. (2013). Nature, Aventure and Early Education. V: S. Knight (ur.), International Perspectives on Forest School: Natural Spaces to Play and Learn.
Los Angeles: SAGA
Seierǿe Barfod, K. (2010) Outdoor Education in Compulsory Education, a European Perspective. V: Encountering, Experiencing and Exploring Nature in Education (str.
32 - 35). Ljubljana: Center šolskih in obšolskih dejavnosti.
Slovar slovenskega knjižnega jezika. (1995). Ljubljana: Državna založba. Pridobljeno 22. 8. 2017, s
http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=slum&hs=1
Smith, M. A., Dunhill, A. in Scott, G. W. (2017). Fostering children’s relationship with nature: exploring the potential of Forest School. V: Education 3-13, str. 1 – 10.
Pridobljeno 31. 7. 2017, s http://dx.doi.org/10.1080/03004279.2017.1298644 Svetina, M. (2005). Izkustveno učenje kot prehod med predoperacionalnim in konkretnologičnim mišljenjem pri otrocih. V: Psihološka obzorja, 14 (1), str. 101 – 118. Pridobljeno 29. 7. 2017, s
http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2005_1/svetina.pdf
Špilek Štumberger, K. (2000). Izkušenjsko učenje - učenje z delovanjem : tudi izobraževanje odraslih na podlagi lastnih izkušenj je pomembno. V: Andragoška spoznanja: prva slovenska revija za izobraževanje odraslih. 6 (1), str. 13 – 23, Pridobljeno 28. 7 . 2017, s
https://revije.ff.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/6802/6497
Štefanc, D. in Muršak, J. (2008). Konstruktivizem in pedagogika. V: Sodobna pedagogika, 59 = 125 (4), str. 6 – 12. Pridobljeno 31. 7. 2017, s
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC...9749.../PDF
39
Vigotski, L. S. (2010). Mišljenje in govor. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 31. 7. 2017, s
http://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Zalozba/prodaja_predstavitev/Vigotski_Misljenje.pdf White, J. (2008). Playing and Learning Outdoors. Abingdon: Routledge.
Wood, E. in Attfield, J. (2005). Play, Learning and the Early Childhood Curriculum.
Kalifornija: SAGE Publications
Zajec, J. (2010). Analiza gibalnih/športnih dejavnosti otrok in vzgojiteljev kot argument za vključevanje nekaterih dejavnikov zdravega načina življenja. V:
Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce : podobnosti v različnosti.
Pedagoška fakulteta, Ljubljana, str. 213-232, Pridobljeno 18. 3. 2017, s http://pefprints.pef.uni-lj.si/view/creators/Zajec=3AJera=3A=3A.html
40 raziskave je ugotoviti, koliko časa otroci v okviru dejavnosti v vrtcu preživijo na prostem, kako preživijo ta čas in kje. Namenjena je vzgojiteljem predšolskih otrok, zaposlenih v vrtcu. Njihovo sodelovanje je za ta del raziskave ključno, saj lahko le s temi odgovori dobim vpogled v organizacijo igre in učenja na prostem znotraj vrtca.
Anketa je anonimna, za njeno izpopolnjevanje boste potrebovali približno 10 minut časa.
Kjer v navodilu ni navedeno drugače, izberite (obkrožite) EN odgovor. Zbrani podatki bodo obravnavani in analizirani na splošno ter bodo uporabljeni izključno za pripravo te diplomske naloge.
Za vaše sodelovanje se vam prijazno zahvaljujem.
Kaja Hegedič 1. Spol
a) Ženski b) Moški
2. Zapišite starost otrok v vaši skupini: od ______ do ______
3. Ali je vrtec v katerem delate vključen v Zvezo gozdnih vrtcev in šol?
a) Da b) Ne
4. Kje stoji vaš vrtec?
a) V mestu. b) V primestnem okolju.
c) Na podeželju
5. Ali imate iz vrtca, otrokom peš dosegljiv dostop do naravnih površin (gozd, travnik, rečno obrežje ind.)?
a) Da. Do katerih (naštejte)?
___________________________________________________
b) Da, vendar je poto precej prometna.
c) Ne
6. Koliko časa na teden v povprečju preživite z otroki na prostem (zunaj) v okviru organizacije rutine v vrtcu (obkrožite)?
a) 0–2 uri b) 3–5 ur
d) 9–11 ur e) 12–14 ur
41
c) 6–8 ur f) 15 ur ali več
Da bi od vas dobili čim bolj konkretne podatke, vas prosimo, da se spomnite bivanja zunaj v preteklem tednu ter odgovorite na vprašanja v nadaljevanju.
7. Koliko časa ste z otroki preživeli na prostem v preteklem tednu (obkrožite)?
a) 0–2 uri
8. Kje ste z otroki preživljali čas na prostem? Prosim, da obkrožite tiste (možnih je VEČ odgovorov) izmed spodaj navedenih lokacij, kjer ste bili z otroci iz oddelka pretekli teden ter za vsako izmed izbranih lokacij napišete, koliko časa.
Okvirni čas v urah
9. Ali ste v času bivanja zunaj načrtovali in izvedli kakšno usmerjeno dejavnost? Če da, obkrožite iz katerih področij (možnih je VEČ odgovorov) oz. navedite, kaj so otroci počeli!
42
10. Kako pogosto se vključite v otrokovo prosto igro in raziskovanje na prostem?
Obkrožite eno izmed možnosti.
11. Če se vključujete v otrokovo igro, prosim napišite, kaj je glavni namen vašega vključevanja v otrokovo prosto igro? Izberite 1 oziroma največ 2 odgovora!
a) Kot sredstvo podporne discipline (s tem preprečim neprimerno in nevarno vedenje).
b) S tem želim igro dvigniti na višjo raven.
c) S tem želim spoznati značilnosti in odzivanje posameznih otrok.
d) S tem želim ugotoviti, kakšno je otrokovo predznanje o določeni temi.
e) Zaradi lastnega veselja in zanimanja za igro.
f) Drugo:
______________________________________________________________
___
______________________________________________________________
___
12. Prosim vas, da ocenite stopnjo strinjanja s trditvami v nadaljevanju tako, da za vsako izberete eno izmed ocen od 1 (povsem se strinjam) do 5 (se sploh ne strinjam).
Na igrišču prepustim pobudo za igro otrokom, vendar se pogosto pridružim njihovi igri kot soigralka.
1 2 3 4 5
Otroci so že v igralnici dovolj vodeni, zato bi morala na prostem prevladovati prosta igra brez vmešavanja odraslih.
1 2 3 4 5
Vzgojitelj/-ica lahko nekatere kurikularne cilje uresniči tudi skozi prosto igro otrok, če se jim v igri priključi in ob tem upošteva območje bližnjega razvoja otrok. dejavnosti spodbujam, sama pa se ji ne priključim.
1 2 3 4 5