139
140 Slika 1: Popisane točke za velikega skovika na Goričkem v letu 2021 (rdeča črta je meja SPA)
REZULTATI
Rezultat popisa vrste
Na Goričkem smo v letu 2021 prešteli 84 velikih skovikov, od tega 78 samcev in 6 samic (oziroma 6 parov in 72 posamičnih samcev) (tabela 1, slika 2).
Tabela 1: Število preštetih samcev in samic velikega skovika na posameznih popisnih ploskvah na Goričkem v letu 2021 (gre za popisne ploskve, ki so bile definirane v shp datoteki v popisu leta 2004 – glej Rubinič et al. 2004, prikaz števila na teh ploskvah smo ohranili zato, ker se je podatke na ta način prikazovalo tudi v vseh prejšnjih poročilih)
Popisna ploskev Število samcev Število samic Skupaj osebkov
1 3 0 3
2 0 0 0
3 4 1 5
4 0 0 0
5 0 0 0
6 0 0 0
7 0 0 0
8 3 0 3
9 0 0 0
10 18 3 21
11 0 0 0
12 0 0 0
13 0 0 0
141
14 0 0 0
15 0 0 0
16 4 0 4
17 1 0 1
18 11 1 12
19 9 0 9
20 0 0 0
21 2 0 2
22 6 0 6
23 4 1 5
24 10 0 10
25 2 0 2
26 0 0 0
27 1 0 1
28 0 0 0
SKUPAJ 78 6 84
Primerjava števila klicočih samcev na posamezni popisni ploskvi na Goričkem v obdobju 2004-2021 je podana v tabeli 2. Razširjenost klicočih samcev in parov je predstavljena na sliki 2, njihove lokacije pa oddajamo tudi v posebni shp datoteki.
Tabela 2: Število preštetih samcev velikega skovika na posameznih popisnih ploskvah na Goričkem v obdobju 2004-2021 (gre za popisne ploskve, ki so bile definirane v shp datoteki v popisu leta 2004 – glej Rubinič et al.
2004). V letih 2005, 2006, 2008, 2010, 2014, 2016, 2018 in 2020 popis na Goričkem ni bil opravljen.
Ploskev 2004 2007 2009 2011 20121 2013 2015 2017 2019 2021
1 3 2 6 4 1 5 5 2 0 3
2 / 0 0 0 0 0 0 0 0 0
3 0 2 2 1 1 2 1 0 2 4
4 2 3 2 0 0 0 0 0 0 0
5 1 0 2 0 0 0 0 0 0 0
6 / 0 0 0 0 0 0 0 0 0
7 0 0 2 1 1 0 1 0 0 0
8 / 2 0 0 0 1 1 2 0 3
9 / 0 0 0 0 0 0 0 0 0
10 6 16 10 6 8 13 15 22 27 18
11 4 2 3 1 1 0 0 0 0 0
12 / 0 0 0 0 0 0 1 1 0
13 / 0 0 0 0 0 0 0 0 0
14 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0
15 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
16 0 0 0 1 0 0 0 0 0 4
17 7 5 8 4 0 3 0 1 1 1
18 12 8 10 11 15 6 5 5 7 11
19 28 6 20 7 16 11 14 7 12 9
20 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0
21 18 10 13 10 5 1 4 2 5 2
22 14 6 12 0 0 0 1 3 3 6
23 35 15 11 7 3 4 4-5 6 4 4
142
24 9 12 13 7 2 8 14-15 17 12 10
25 10 4 3 1 0 0 3 1 1 2
26 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0
27 6 5 5 3 1 12 0 0 0 1
28 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0
SKUPAJ 157 993 122 64 55 55 69-71 69 75 78
1popis leta 2012 ni bil del rednega monitoringa SPA, temveč je bil izveden v okviru projekta Upkač (SI-HU OP 2007-2013).
2ploskev je bila popisana le delno, vendar glede na rezultate prejšnjih popisov skupno število ne bi bilo dosti večje, tudi če bi bile popisane vse točke
3še en samec je bil popisan izven popisnih ploskev (skupaj v 2007 torej 100 samcev)
Slika 2: Razširjenost velikega skovika na Goričkem v letu 2021; zelene pike predstavljajo pare, rdeče pa posamezne samce.
Trend vrste
Populacijski trend smo izračunali na osnovi skupnega števila osebkov (samcev + samic) na popisno točko (glej shp datoteko Otus_scops_popisne_tocke_Goricko). Trend velikega skovika na Goričkem za obdobje 2004-2021 je zmeren upad (skupni multiplikativni (letni) imputirani naklon ± SE znaša 0.9674 ± 0.0063).
DISKUSIJA
Prešteto število samcev velikega skovika na Goričkem je bilo leta 2021 znatno nižje kot v letih 1997 (210 samcev), 2004 (157 samcev), 2007 (99 samcev) in 2009 (122 samcev) (Štumberger
143 2000, Rubinič et al. 2004, 2007 & 2009), hkrati pa višje kot leta 2011 (64 samcev; Denac et al.
2011) in 2013 (55 samcev; Denac 2013) ter primerljivo z leti 2015 (69-71 samcev, Denac 2015), 2017 (69 samcev, Denac & Kmecl 2017) in 2019 (75 samcev, Denac 2019) (slika 3). To pomeni, da je populacija velikega skovika na Goričkem od leta 1997 upadla za 65%, od leta 2004 pa za okoli 50%. O vzrokih za upad smo podrobneje pisali v prejšnjih poročilih monitoringa SPA (npr. Denac 2015, Denac & Kmecl 2017). Videti je sicer, da se je populacija po letu 2015 stabilizirala, vsaj sodeč po številu klicočih samcev, ki pa glede na terenske izkušnje v letih 2020 in 2021 niso nujno dober indikator števila gnezdečih parov. Slednje je bilo namreč v omenjenih dveh letih dokaj majhno, čeprav je bilo npr. v letu 2020 število klicočih samcev na SZ delu Goričkega med rekordnimi (R. Gjergjek & L. Borovnjak osebno). Majhno število gnezdečih parov je bilo v letih 2020-2021 najverjetneje posledica hladnega in deževnega vremena v maju, ko bi se morale samice pred pričetkom leženja jajc zrediti, vendar hrane ni bilo dovolj.
Slika 3: Velikost populacije velikega skovika Otus scops na Goričkem v letih 1997-2021 (predstavljeno je število klicočih samcev). Leta 2012 je bilo štetje opravljeno v okviru projekta Upkač (OP SI-HU 2007-2013).
Večina populacije velikega skovika na Goričkem je bila v letu 2021 skoncentrirana na treh območjih (slika 2), ki so podobna tistim iz štetij 2017 in 2019 (Denac & Kmecl 2017, Denac 2019): (1) SZ del med Sotino, Kramarovci, Večeslavci in Gornjimi Slaveči, (2) SV del med Čepinci, Markovci in Budinci ter (3) JV del med Kančevci, Selom in Bokrači. V letu 2021 so se manjše skupine pojočih samcev pojavile v vaseh Grad in Stanjevci, od koder sicer v obdobju 2004-2019 ni bilo podatkov. Še vedno pa vrste ni v večini osrednjega dela Goričkega.
Multivariatna analiza habitata znotraj in izven teritorijev klicočih samcev velikega skovika na Goričkem v letu 2017 (Denac & Kmecl 2017) je izkazala velik pozitivni vpliv dveh prediktorjev, in sicer kmetijsko-okoljsko-podnebne operacije MET_KOS in visokodebelnih sadovnjakov.
Operacija MET_KOS zahteva, da se travnika ne kosi ali pase med 15. 6. in 15. 9. (Uradni list RS 2015 & 2016, MKGP 2015), kar najverjetneje vpliva pozitivno na velikost populacij ravnokrilcev
144 (Guido & Gianelle 2001, Humbert et al. 2012), ki so na Goričkem glavna hrana velikega skovika (Koležnik 2019). Visokodebelni sadovnjaki pa so za skovika pomembni kot gnezdišča (Denac 2004, Denac 2014) in prehranjevališča, saj združujejo dva elementa, ki jih ta vrsta potrebuje za lov – travnike in preže (Denac et al. 2019). Pri tem je treba poudariti, da veliki skoviki pogosto uporabljajo tudi ohišne sadovnjake, ki zaradi premajhne površine (< 0,1 ha) sploh ne morejo biti vpisani v operacijo KRA_VTSA. Natančnejša analiza izbora habitata gnezdečih osebkov na Goričkem, ki je bila v letih 2014 in 2015 opravljena z metodo GPS telemetrije, je pokazala na velik pozitiven pomen mejic, travnikov, opuščenih vinogradov in visokodebelnih sadovnjakov za prisotnost velikega skovika, medtem ko njive nanj delujejo negativno.
Prisotnost mejic je znatno povečala verjetnost za pojavljanje velikega skovika na travnikih tudi na velikih razdaljah (500 m) od gnezda – verjetnost, da bo skovik uporabljal travnik za prehranjevanje, je bila zelo majhna, če zraven njega ni bilo mejice (Denac et al. 2019).
Raziskavo izbora habitata velikega skovika na Goričkem z metodo GPS telemetrije smo nadaljevali v projektu Gorička krajina (OP20.06.02.006/1), v katerem smo v gnezditvenih sezonah 2018-2021 z logerji opremili 21 osebkov. Podrobna statistična analiza podatkov GPS telemetrije bo narejena do konca novembra 2021, surovi podatki pa kažejo, da skoviki radi uporabljajo namenske lesene preže (slika 4) ter pasove nepokošene trave (slika 5), oboje vzpostavljeno v projektu Gorička krajina z namenom varstva vrste.
Slika 4: Lokacije, dobljene z GPS logerjem, s katerim je bila opremljena samica velikega skovika v Nuskovi na Goričkem v letu 2021 (rumene pike) – jasno je razvidno, da je med lovom uporabljala tudi lesene lovne preže (črne točke), postavljene ravno z namenom varstva te vrste v okviru projekta Gorička krajina.
145 Slika 5: Lokacije, dobljene z GPS logerjem, s katerim je bila opremljena samica velikega skovika v Rogašovcih na Goričkem v letu 2021 (zelene pike). Črne pike so namenske preže, modri poligon pa travnik z nepokošenim pasom, na katerem so velike gostote kobilic – glavnega plena velikih skovikov na Goričkem.
VIRI
Denac D. (2004): Veliki skovik Otus scops. Acrocephalus 25 (122): 163-164.
Denac K. (2013): Veliki skovik Otus scops. Str. 156-179. V: Denac K., Božič L., Mihelič T., Denac D., Kmecl P., Figelj J., Bordjan D.: Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2012 in 2013. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. DOPPS, Ljubljana.
Denac K. (2014): Ekološka raziskava smrdokavre in velikega skovika. Poročilo. Operativni program Slovenija – Madžarska 2007-2013 (Evropski sklad za regionalni razvoj in Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko). Projekt Visokodebelni biseri – Upkač. DOPPS, Ljubljana. 30 str.
Denac K. (2015): Veliki skovik Otus scops. Str. 150-160. V: Denac, K., T. Mihelič, P. Kmecl, D.
Denac, D. Bordjan, J. Figelj, L. Božič & T. Jančar: Monitoring populacij izbranih vrst ptic - popisi gnezdilk 2015. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.
Denac K. (2019): Veliki skovik Otus scops. Str. 117–124. V: Denac K., Božič L., Jančar T., Kmecl P., Mihelič T., Denac D., Bordjan D., Koce U.: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na
146 območjih Natura 2000 v letu 2019. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.
Denac K., Kmecl P. (2017): Veliki skovik Otus scops. Str. 99-117. V: Denac K., Kmecl P., Mihelič T., Jančar T., Denac D., Bordjan D.: Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst ptic na območjih Natura 2000 v letu 2017. Poročilo. Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. DOPPS, Ljubljana.
Denac K., Mihelič T., Denac D., Božič L., Kmecl P., Bordjan D. (2011): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk spomladi 2011 in povzetek popisov v obdobju 2010-2011.
Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana.
Denac K., Kmecl P., Koce U. (2019): Habitat use of Eurasian Scops Owls Otus scops in an agricultural mosaic landscape. Ardea 107 (2): 1-11.
Guido M., Gianelle D. (2001): Distribution patterns of four Orthoptera species in relation to microhabitat heterogeneity in an ecotonal area. Acta Oecologica 22: 175-185.
Humbert J.-Y., Ghazoul J., Richner N., Walter T. (2012): Uncut grass refuges mitigate the impact of mechanical meadow harvesting on orthopterans. Biological Conservation 152: 96-101.
Koležnik B. (2019): Domači okoliš, prehrana in raba prehranjevalnih habitatov velikega skovika (Otus scops) v mozaični kulturni krajini na Goričkem (SV Slovenija). Magistrska naloga.
Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo.
MKGP (2015): Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila 2015-2020. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana.
Rubinič B., Božič L., Denac D., Mihelič T. (2004): Monitoring populacij izbranih vrst ptic.
Rezultati popisov v sezoni 2004. Drugo vmesno poročilo. Naročnik: Agencija RS za okolje.
DOPPS, Ljubljana.
Rubinić B., Božič L., Denac D., Kmecl P. (2007): Poročilo monitoringa izbranih vrst ptic na posebnih območjih varstva (SPA). Rezultati popisov v gnezditveni sezoni 2007. Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana.
Rubinić B., Božič L., Denac D., Mihelič T., Kmecl P. (2009): Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Rezultati popisov v spomladanski sezoni 2009. Vmesno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana.
Štumberger B. (2000): Veliki skovik Otus scops na Goričkem. Acrocephalus 21: 23-26.
Uradni list RS (2015): Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. - Uradni list Republike Slovenije št. 13/2015.
147 Uradni list RS (2016): Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020. - Uradni list Republike Slovenije št. 84/2016.
148