Slika 33: Frekvenčna distribucija globin vodnih teles verjetnih prehranjevalnih habitatov črne štorklje (N = 262)
Slika 34: Frekvenčna distribucija zasenčenosti vodnih teles verjetnih prehranjevalnih habitatov črne štorklje (N = 295)
Slika 35: Frekvenčna distribucija tipa brežine vodnih teles verjetnih prehranjevalnih habitatov črne štorklje (N = 261)
84,73%
14,89%
0,38%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
pod 30 30-50 nad 50
28,47%
42,71%
28,81%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
0-20% 20-60% 60-100%
0,77% 7,66%
91,57%
0%
20%
40%
60%
80%
100%
kamnomet pesek zemlja
Slika 36: Frekvenčna distribucija dna vodnih teles verjetnih prehranjevalnih habitatov črne štorklje (N
= 262)
Slika 37: Klasifikacijski algoritem za 12 popisanih tipov habitatov verjetnih prehranjevalnih habitatov črne štorklje (N = 301)
1,91%
46,56%
16,03%
35,50%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
kamenje mulj pesek zemlja
6.8 Raba in izbor habitatov ter analiza ekološke niše
Primerjava rabe tal Frančkovih lokacij z rabo tal naključnih točk je izkazala, da se izogiba njivskim površinam, preferira pa gozd (slika 38).
Slika 38: Črna štorklja se izogiba njivskim površinam, preferira pa gozd (kategorije rabe: 1100 – njiva, 1180 – trajne rastline na njivski površinah, 1211 – vinograd, 1221 – intenzivni sadovnjak, 1222 – ekstenzivni oz. travniški sadovnjak, 1300 – trajni travnik, 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1500 – drevesa in grmičevje, 1600 – neobdelano kmetijsko zemljišče, 2000 – gozd, 3000 – pozidano in sorodno zemljišče, 4220 – ostalo zamočvirjeno zemljišče, 7000 – voda)
Ekološka niša črne štorklje je bila zelo ozka. Kot najpomembnejša faktorja, ki marginalizirata njegovo ekološko nišo, sta twi (tophographic wet index) in tip habitata (sliki 39, 40). Randomizacijski test je izkazal veliko značilnost prepoznane ekološke niše (p<0.001).
Slika 39: Ekološka niša črne štorklje v razpoložljivi ekološki niši Slovenije. Za razlago faktorjev glej poglavje »Analiza rezultatov«.
Slika 40: Ekološka niša črne štorklje v razpoložljivi ekološki niši znotraj območja domačega okoliša. Za razlago faktorjev glej poglavje »Analiza rezultatov«.
Slika 41: Prostorski model primernosti habitatov za črno štorkljo, izdelan na osnovi podatkov ekološke niše Frančka. Skala: 0 – optimalno, 100 – neprimerno.
7 POMEN REZULTATOV IN NARAVOVARSTVENE SMERNICE ZA ČRNO ŠTORKLJO
Prvič v Sloveniji smo opravili podrobnejšo ekološko raziskavo na črni štorklji z uporabo GPS/GSM sledilne naprave, kar nam je omogočilo, da smo lahko izračunali velikost domačega okoliša, prepoznali verjetne prehranjevalne habitate in njihove značilnosti ter izdelali model ekološke niše črne štorklje.
Izkazalo se je, da črna štorklja med gnezdenjem potrebuje zelo veliko območje, njen skupen domači okoliš je presegal 750 km2 veliko območje, kar je v skladu z ugotovitvami tujih raziskav, kjer so prav tako registrirali podobno velike domače okoliše gnezdečih parov (Jiguet & Villarubias 2004).
Črna štorklja uporablja mozaik prehranjevalnih habitatov, kjer je bistvenega pomena, da tam ni motenj s strani človeka in da je hrana – večinoma ribe – dostopna v plitvinah. V raziskavi je bilo največ verjetnih prehranjevalnih habitatov ob mrtvicah, strugi reke in rečnih rokavih in (gozdnih) potokih, najpomembnejši pa so bili prehranjevalni habitati z globino vode do 30 cm, kar potrjuje dosedanja spoznanja o preferenčnih prehranjevalnih habitatih in njihovi globini (Moreno – Opo in sod. 2011). Za črno štorkljo so torej najpomembnejši plitvi deli mrtvic, prav tako plitvi deli v strugi reke in stranskih rokavih in zasenčeni, plitvi potoki.
Te zelo specifične ekološke zahteve so se jasno izrazile tudi pri modeliranju ekološke niše. Ekološka niša črne štorklje je bila pričakovano zelo ozka v primerjavi s celotnim razpoložljivim ekološkim prostorom v Sloveniji. Ozkost ekološke niše najbolj definirata tip habitata, ki ga vrsta potrebuje, in vlažnostni topografski indeks, ki je merilo omočenosti terena in v praksi predstavlja prisotnost mrtvic, rokavov, potokov, depresij, torej teles, ki jih stalno ali ob visokih vodah zalije voda in kjer se vrsta lahko hrani. Črna štorklja je torej izrazito steneka vrsta, to pomeni da je velik ekološki specialist – v prostoru potrebuje točno določene specifične pogoje, na katere je ozko prilagojena. Če teh pogojev v prostoru ne najde več, postane ta zanjo neuporaben.
Sklepamo, da se je gnezdeča črna štorklja najpogosteje zadrževala v prostoru na tistih lokacijah, kjer so bili ti pogoji izpolnjeni in je tam lovila hrano za mladiče, saj je uspešno speljala 4 mladiče, kar je dober gnezditveni uspeh. Največja gostota dnevnih domačih okolišev je bila ob Muri med naselji Bunčani, Hrastje Mota in Radenci ter severno od Mure vzdolž teh vasi in med vasmi Stara Nova vas, Iljaševci in Mota.
Niti ne presenetljivo so se mrtvice izkazale za zelo heterogen tip habitata, ki jih ni bilo moč enostavno po fiziognomskih značilnosti ločiti od drugih tipov habitata. Mrtvice so lahko velika ali majhna vodna telesa, z različnim dnom, pokrovnostjo itd. Mrtvice so dinamičen, spreminjajoči se habitat in kaže, da črni štorklji ustrezajo prav vse faze vse do takrat, ko je ta habitat še možno prepoznati kot mrtvico, preden se popolnoma zaraste in naposled postane neprimeren za črno štorkljo.
Na osnovi zbranih rezultatov zaključujemo, da črna štorklja med gnezdenjem pretežno rabi in izbira cel spekter zelo različnih mrtvic in rečnih rokavov. Glede na razsežnost domačega okoliša črne štorklje med gnezdenjem in kompleksnost njenega preferenčnega prehranjevalnega habitata dalje zaključujemo, da le-tega omogoča le ohranjena naravna rečna dinamika na velikih površinah.
Na podlagi rezultatov te raziskave in drugih podobnih obstoječih raziskav povzemamo, da je za ohranitev črne štorklje na območju ob Muri treba:
1. ohranjati velike sklenjene površine primernega habitata, t.j. poplavnega gozda, strugo reke s plitvinami, stranske rečne rokave, mrtvice, potoke in druga vodna telesa; 50.000-100.000 ha za posamezni par (Jiguet & Villarubias 2004)
2. vzdrževati oziroma izboljšati obstoječo mrežo prehranjevalnih mokriščnih habitatov različnih tipov (stanske rečne rokave, mrtvice, mlake, gozdne potoke) in preprečevati njihovo degradacijo (Rosenvald & Lõhmus 2003)
3. ohranjati dobro kvaliteto voda v polmeru do 20 km od znanih gnezd črne štorklje (Jiguet & Villarubias 2004)
4. ohranjati drevesa večjih dimenzij (načrtno puščanje), ki vrsti služi kot podlaga za gnezdo (Lõhmus & Sellis 2003); pomembna so visoka drevesa z močnimi horizontalnimi vejami na višini 10 m ali več nad tlemi oziroma z razcepljenim deblom na višini ca. 12 m nad tlemi (Treinys in sod. 2009)
5. gozdno gospodarjenje naj se izvaja na manjših površinah, s čimer se zagotavlja različna starost drevja v sestoju (golosečno gospodarjenje na velikih površinah ni primerno, ker ustvarja homogene sestoje, v katerih praviloma primanjkuje večjih dreves za gnezdenje) (Lõhmus & Sellis 2003)
6. na površinah, kjer se gozd načrtno pomlajuje, se pusti posamezna drevesa večjih dimenzij (Treinys in sod. 2009)
7. zagotavljati je treba zmerno presvetljene gozdove (pretrgan sklep krošenj – lažje priletavanje in odletavanje z gnezda) z visokim deležem listavcev (zlasti doba) in nizkim deležem iglavcev (zlasti smreke) (Treinys in sod. 2009)
8. med aprilom in majem naj se v polmeru 1 km od gnezda ne izvaja nobenih motečih človekovih dejavnosti (sečnja in spravilo lesa) (Rosenvald & Lõhmus 2003); junija naj se upošteva vsaj 300 m mirni pas okoli gnezda črne štorklje, ki ga določa 10. člen Pravilnika o varstvu gozdov (Ur. l. RS 114/2009), optimalno je, da se v tem polmeru dela ne izvajajo vse do konca julija
9. ob gozdnih potokih naj se ne gradi novih gozdnih prometnic, saj le te vnašajo nemir v prehranjevalni habitat črne štorklje
10. smiselne so renaturacije degradiranih ali vzpostavljanje novih prehranjevalnih površin, ki morajo biti čim bolj oddaljene od cest ali območij s človeškimi dejavnostmi, po površini naj bodo čim večje, z globoko vodo v osrednjem delu in plitvim obrežnim delom (višina vode do 30 cm), ki je porasel z makrofiti (Moreno – Opo in sod. 2011)
8 LITERATURA
ARSO (2005): Podatki o največjih mesečnih in letnih vrednosti visokih voda. Arhiv Agencije Republike Slovenije za okolje, Ljubljana.
Balian, L. V., M. G. Ghasabian, M. S. Adamian, & D. Klem Jr. (2002): Changes in the waterbird community of the Lake Sevan-Lake Gilli area, Republic of Armenia: a case for restoration. Biological Conservation 106 (2): 157-163.
Barbraud, C., J.-C. Barbraud & M. Barbraud (1999):Population dynamics of the White Stork Ciconia ciconia in western France. Ibis 141: 469-479.
Bauer, K. M. & U. N. Glutz von Blotzheim (1987): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Band 1:
Gaviiformes – Phoenicopteriformes. Aula Verlag, Wiesbaden. 483 str.
Bedjanič, M., B. Juhant Činč, D. Denac, A. Gogala, S. Gomboc, J. Gregori, M. Kaligarič, S. Kaligarič, B.
Kryštufek, M. Planjšek, K. Poboljšaj, M. Povž, A. Seliškar, I. Sivec, S. Tome, T. Trilar, J. Urbanek, R.
Verovnik, A. Vrezec, V. Žagar, V. Babij, A. Čarni & B. Vreš (2002): Narava Slovenije. Mura in Prekmurje. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.
Berthold, P., W. v. d. Bossche, W. Fiedler, E. Gorney, M. Kaatz, Y. Leshem, E. Nowak & U. Querner (2001a): The migration of the white stork (Ciconia ciconia): a special case according to new data.
Journal of Ornithology 142: 73-92.
Berthold, P., Bossche, W. v. d., Fiedler, W., Kaatz, C., Kaatz, M., Leshem, Y., Nowak, E. & Querner, U.
(2001b): Detection of a new important staging and wintering area of the white stork Ciconia ciconia by satellite tracking. Ibis 143: 450-455.
Berthold, P., W. v. d. Bossche, Z. Jakubiec, C. Kaatz, M. Kaatz & U. Querner (2002): Long-term satellite tracking sheds light upon variable migration strategies of white storks (Ciconia ciconia). J. Ornithol.
143: 489-495.
BirdLife International (2004): Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status.
BirdLife Conservation Series No. 12. BirdLife International, Cambridge, UK.
BirdLife International (2012): Ciconia nigra. The IUCN Red List of Threatened Species. Version 2014.3.
<www.iucnredlist.org>. Downloaded on 21 April 2015.
Block, W. M. & L. A. Brennan (1993): The habitat concept in ornithology: Theory and Applications.
Current Ornithology 11: 35- 91.
Blumstein, D. T., E. Fernández – Juricic, P. A. Zollner & S. C. Garity (2005): Inter-specific variation of avian responses to human disturbance. Journal of Applied Ecology 42: 943-953.
Bobek, M., R. Hampl, L. Peške, F. Pojer, J. Šimek & S. Bureš (2008): African Odyssey project – satellite tracking of black storks Ciconia nigra at a migratory divide. Journal of Avian Biology 39: 500-506.
Bordjan, D. (2012): Vodne ptice in ujede Cerkniškega polja (južna Slovenija) v letih 2007 in 2008, s pregledom zanimivejših opazovanj do konca leta 2010. Acrocephalus 33 (152-153): 25-104.
Božič, I.A. (1994): Črna štorklja Ciconia nigra. Acrocephalus 15: 63.
Božič, L. (2011): Popis začetnega stanja populacij ptic (Aves) na projektnih pilotnih območjih Pohorje in Mura-Petišovci za izvedbo projekta z naslovom: Varstvo in upravljanje sladkovodnih mokrišč v Sloveniji, Wetman 2011 – 2015, LIFE+ Narava, LIFE09 NAT/SI/000374. Poročilo za projektno območje Mura-Petišovci. Naročnik: Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. DOPPS, Ljubljana.
Bračko, F. (2000): Reka Mura – River Mura (013). Str. 161-171. V: Polak, S. (ur.): Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji. DOPPS, Ljubljana.
Cano Alonso, L. S. (2006): An approach to wintering of Black Stork Ciconia nigra in the Iberian peninsula. Biota 7 (1-2): 7-14.
Cano, L. S., C. Franco, C. Pacheco, S. Reis, G. Rosa & M. Fernández (2006): The breeding population of black stork Ciconia nigra in the Iberian peninsula. Biota 7: 15-23.
Calenge, C. (2006): The package adehabitat for the R software: a tool for the analysis of space and habitat use by animals. Ecological Modelling 197: 516-519.
Cramp, S. (1977): Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Africa. The birds of the Western Palearctic. Volume I – Ostrich to Ducks. Oxford University Press, Oxford. 722 str.
Dallinga, J.H. & S. Schoenmakers (1987): Regional decrease in the number of white stork Ciconia ciconia in relation to food resources. Colonial Waterbirds 10: 167–177.
del Hoyo, J., A. Elliot & J. Sargatal (ur.) (1992): Handbook of the birds of the world. Vol. 1 Ostrich to Ducks. Lynx Edicions, Barcelona. 696 str.
Dementiev, G. V. & Gladkov, N. A. (1951): Birds of the Soviet Union, Vol. 1. Israel Programm of Scientific Translation, Jerusalem.
Denac, K., T. Mihelič, L. Božič, P. Kmecl, T. Jančar, J. Figelj & B. Rubinić (2011): Strokovni predlog za revizijo posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana.
Dešnik, S. (2003): Mura – reka vodnih pramenov in zelena divjina med žitnimi polji. Str. 5-16. V: Just, F. (ur.): Reka Mura v Sloveniji. Zbirka vse o. Založba Franc-Franc, Murska Sobota.
Diagana, C. H., Dodman, T. & S. I. Sylla (2006). Conservation action plans for the Black Crowned Crane Balearica pavonina and Black Stork Ciconia nigra in Africa. Str. 608-612. V: Boere, G., C. Galbraith &
D. Stroud (ed.): Waterbirds around the world. The Stationary Office, Edinburgh, UK.
Dziewiaty, K. (2002): Zur Bedeutung des Deichvor- und –hinterlandes der Elbe als Nahrungshabitat für Weißstörche (Ciconia ciconia). Vogelwarte 41: 221-230.
Geister, I. (1995): Ornitološki atlas Slovenije: razširjenost gnezdilk. Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Gobec, M. (1992): Črna štorklja Ciconia nigra. Acrocephalus 55: 185.
Gregori, J. (1980): Črna štorklja Ciconia nigra v Sloveniji. Acrocephalus 2: 25.
Gregori, J. (1987): Črna štorklja Ciconia nigra gnezdi na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 33: 37-39.
Gregori, J. (1993): Črna štorklja Ciconia nigra. Acrocephalus 55: 185.
Guan, H.L. & H. Higuchi ( 2000): Review on satellite tracking of migratory birds and its prospect.
Zoological Research 21: 412–415.
Hake, M., N. Kjelle´n & T. Alerstam (2001): Satellite tracking of Swedish ospreys Pandion haliaetus:
autumn migration routes and orientation. Journal of Avian Biology 32: 47-56-
Hancock, J. A., J. A. Kushlan & M. P. Kahl (1992): Storks, ibises and spoonbills of the world. Academic Press, London.
Higuchi, H., Y. Shibaev, J. Minton, K. Ozaki, S. Surmach, G. Fujita, K. Momose, Y. Momose, M. Ueta, V.
Andronov, N. Mita & Y. Kanai (1998): Satellite tracking of the redcrowned crane Grus japonensis.
Ecol. Res. 13: 273-282.
Hockey, P. A. R., W.R.J. Dean & P.G. Ryan (2005): Roberts birds of southern Africa. Trustees of the John Voelcker Bird Book Fund, Cape Town, South Africa.
Hutto, R.L. (1985): Habitat selection by nonbreeding, migratory land birds. Str. 455-476. V: Cody, M.L.
(ed.): Habitat selection in birds. Academic Press, New York.
Izhaki, I., M. Shmueli, Z. Arad, Y. Steinberg & A. Crivelli, A. (2002): Satellite tracking of migratory and ranging behavior of immature Great White Pelicans. Waterbirds 25: 295-304.
Jadoul, G., R. Libois, W. van den Bossche & M. Strazds (eds.) (2001): Proceedings of the Third International Conference on the Black Stork, 28–31 March 2001. Fourneau Saint Michel, Belgique.
James, H., S. Liying, H. Higuchi, M. Ueta, Z. Zhang, Y- Zhang & X. Ni (2000): Migratory stopover and wintering locations in eastern China used by white-naped cranes Grus vipio and hooded cranes G.
monacha, as determined by satellie tracking. Forktail 16: 93–99.
Jež, M., S. Kaligarič & J. Sedonja (2009): Naravovarstvene značilnosti reke Mure v Sloveniji. Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor. Pridobljeno 19.1.2014 iz:
http://www.rra-mura.si/prenosi/povzetek_05.pdf
Jiguet, F. & S. Villarubias (2004): Satellite tracking of breeding black storks Ciconia nigra: new incomes for spatial conservation issues. Biological Conservation 120: 153-160.
Johnson, D. H. (1980): The comparison of usage and avaibility measurments for evaluating resource preference. Ecology 61: 65-71.
Kahl, M.P. (1971). Social behavior and taxonomic relationships of the storks. Living Bird 10: 151-170.
Kanai, Y., M. Nagendran, M. Ueta, Y. Markin, J. Rinne, A.G. Sorokin, H. Higuchi & G.W. Archibald (2002a): Discovery of breeding grounds of a Siberian Crane Grus leucogeranus flock that winters in Iran, via satellite telemetry. Bird Cons. Int. 12: 327-333.
Kanai, Y., M. Ueta, N. Germogenov, M. Nagendran, N. Mita & H. Higuchi (2002b): Migration routes and important resting areas of Siberian cranes (Grus leucogeranus) between northeastern Siberia and China as revealed by satellite tracking. Biological Conservation 106: 339-346.
Keller, M. & P. Profus (1992): Present situation, reproduction and food of the Black Stork in Poland.
Str. 227–236. V: Mériaux, J.-L., Schierer, A., Tombal, C., Tombal, J.-C. (eds): Les cigognes d’Europe.
Institut Européen d’Ecologie, Metz.
Kjelle´n, N., M. Hake & T. Alerstam (2001): Timing and speed of migration in male, female and juvenile ospreys Pandion haliaetus between Sweden and Africa as revealed by field observations, radar and satellite tracking. Journal of Avian Biology 32: 57-67.
Litvaitis, J. A., K. Titus & E. M. Anderson (1994): Measuring vertebrate use of terrestrial habitats and foods. Str. 254-274. V: Bookhout, T. A. (ed.): Research and management techniques for wildlife and habitats. 5th Edition. The Wildlife Society, Bethesda, Md.
Lõhmus, A. & U. Sellis (2003): Nest trees – a limiting factor for the Black Stork (Ciconia nigra) population in Estonia. Aves 40 (1-4): 84-91.
Lõhmus, A., U. Sellis & R. Rosenvald (2005): Have recent changes in forest structure reduced the Estonian black stork Ciconia nigra population? Biodiversity and conservation 14: 1421-1432
Maechler, M., P. Rousseeuw, A. Struyf, M. Hubert & K. Hornik (2014): Cluster: Cluster Analysis Basics and Extensions. R package version 1.15.3.
Maheswaran, G. & A. R. Rahmani (2002): Foraging behaviour and breeding success of the black-necked stork Ephippiorhynchus asiaticus in Dudwa National Park, Uttar Pradesh, India. Journal of Zoology 258: 189–195.
Mériaux J. L., Schiere, A., Tombal, C. & J. C. Tombal (1991): Actes du colloque international «Les Cigognes d’Europe». Institut Européen d’Ecologie et A.M.B.E.
Meyburg, B.-U., X. Eichaker, C. Meyburg & P. Paillat (1995): Migrations of an adult spotted eagle tracked by satellite. British Birds 88: 357-361.
Moreno – Opo, R., M. Fernández – Olalla, F. Guil, Á. Arredondo, R. Higuero, M. Martín, C. Soria & J.
Guzmán (2011): The role of ponds as feeding habitat for an umbrella species: best management practices for the black stork Ciconia nigra in Spain. Oryx 45 (3): 448-455.
Morris, P.A. (1988): A study of home range and movements in the hedgehog (Erinaceus europaeus).
Journal of Zoology 214: 433-449.
Morrison, M. L., I. C. Timossi, K. A. With & P. N. Manley (1985): Use of tree species by forest birds during winter and summer. Journal of Wildlife Management 49: 1098-1102.
Newton, I. (1998): Population limitation in birds. Academic Press, London.
Nowakowski,J.J. (2003): Habitat structure and breeding parameters of the White Stork Ciconia ciconia in the Kolno Upland (NE Poland). Acta Ornithologica 38: 39-46.
Papi, F., M. Apollonio, B. Vaschetti & S. Benvenuti (1997): Satellite tracking of white stork from Italy to Morocco. Behav. Process. 39: 291-294.
Parkes, C. & A. T. Sanchez (2003): Wintering population of Black Stork (Ciconia nigra) in the rice fields of Guadalquivir river, south Spain (1998-2001). Aves 40 (1-4): 184-188.
Perko, D., M. Orožen Adamič, B. Belec, A. Brancelj, J. Fridl & M. Topole M. (2001): Slovenija, pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana.
Petutschnig, W. (2006): Schwarzstorch. Str. 72–73. V: Feldner, J., Rass, P., Petutschnig, W., Wagner, S., Malle, G., Buschenreiter, R.K., Wiedner, P., Probst, R. (eds.): Avifauna Kärntens Die Brutvögel.
Naturwissenschaftlicher Verein für Kärnten, Klagenfurt.
Pinowski, J., B. Pinowska, R. DeGraaf, J. Visser & B. Dziurdzik (1991): Influence of feeding habitat on prey capture rate and diet composition of White Stork Ciconia ciconia (L.). Studia Naturae - seria A 37: 59-85.
R Core Team (2014): R: A language and environment for statistical computing. R Foundation for Statistical Computing, Vienna, Austria. URL http://www.R-project.org/.
Rosenvald, P. & A. Lõhmus (2003): Nesting of the black stork (Ciconia nigra) and white-tailed eagle (Haliaeetus albicilla) in relation to forest management. Forest Ecology and Management 185: 217-223.
Sackl, P. (1987): Über saisonale und regionale Unterscheide in der Ernährung und Nahrungswahl des Weißstorches (Ciconia c. ciconia) im Verlauf der Brutperiode. Egretta 30: 49-79.
Sackl, P. (2000). Form and function of areal courtship displays in Black Storks. Acrocephalus 21 (102-103): 223−229.
Schneider-Jacoby, M. (1999). Breeding distribution and ecology of the Black Stork Ciconia nigra in the Sava alluvial wetlands, Croatia. Acrocephalus 20 (97): 167-176.
Senegačnik, J. (2012): Slovenija in njene pokrajine. Modrijan založba d.o.o, Ljubljana.
Seegar, W. S., P. N. Cutchis, M. R. Fuller, J.J. Suter, V. Bhatnagar & J. G. Wall (1996): Fifteen years of satellite tracking development and application to wildlife research and conversation. Johns Hopkins APL Tech. Dig. 17: 401-411.
Smerdu, R. (1984): Gnezdenje črne štorklje v Krakovskem gozdu. Proteus 46: 360-362.
Tarman, K. (1992): Osnove ekologije in ekologija živali. Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Tinbergen, N. (1957): The functions of territory. Bird Study 4: 14-27.
Tome, D. (2006): Ekologija, organizmi v prostoru in času. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 344 str.
Treinys, R., S. Stončius, D. Augutis & S. Skuja (2009): Breeding habitat of the Black Stork Ciconia nigra in Lithuania: implications for conservation planning. Baltic Forestry 15 (1): 33-40.
Tryjanowski, P., L. Jerzak & J. Radkiewicz (2005): Effect of water level and livestock on the productivity and numbers of breeding White Storks. Waterbirds 28: 378-382.
Villard, M. (1998): On forest-interior species, edge avoidance, area sensitivity, and dogmas in avian conservation. Auk 115 (3): 801-805.
Young, J., A. Watt, P. Nowicki, D. Alard, J. Clitherow & K. Henle (2005): Towards sustainable landuse:
identifying and managing the conflicts between human activities and biodiversity conservation in Europe. Biodiversity and Conservation 14: 1641-1671.
Wetlands International (2006): Waterbird Population Estimates, 4th Edition. Wetlands International, Wageningen, The Netherlands.