Prednosti tega vetrovnika so, da prihaja do zelo majhne turbulence fluida, ima širok razpon hitrosti zraka, ni občutljiv na tlačne izgube ter ponuja možnost za kalibracijo več vrst anemometrov. Tehnične karakteristike vetrovnika so bolj podrobno podane v preglednici 3.1.
Preglednica 3.1: Karakteristike vetrovnika [6]
TEHNIČNE KARAKTERISTIKE Merilno območje hitrosti zraka Od 0,30 m/s do 40 m/s
Stopnja turbulence < 1%
Napajanje 3-fazni 380 V
Moč motorja 3 kW
Premer aspiracijskega stožca 355 mm Premer izhoda kompresijskega lijaka 172 mm
Glasnost 90 dB pri 1 m
Ustrezno območje temperature Od 10 °C do 30 °C Ustrezno območje tlaka okolice Od 800 hPa do 1100 hPa Ustrezno območje relativne vlažnosti Od 10% do 90%
Masa ̴ 150 kg
Metodologija raziskave
Metodologija raziskave
Zrak vstopa preko kontrakcijskega stožca skozi panj (angl. honeycomb), kar pripomore k poravnavi toka. Ko fluid vstopi v kompresijski lijak, ta začne pospeševati zaradi zožitve samega lijaka. Po izhodu fluida iz kompresijskega lijaka ta vstopa v merilno sekcijo, kjer lahko opravljamo meritve parametrov zraka.
Merilna sekcija je narejena iz transparentnega materiala oziroma iz prozorne plastike.
Dolžina merilne sekcije znaša 200 mm. Znotraj sekcije so nameščena merilna zaznavala temperature, absolutnega tlaka in relativne vlažnosti in ta zaznavala so povezana z digitalnim prikazovalnikom KIMO Transmitter C310.
Na izstopu merilne sekcije se nahaja difuzor, kjer se zaradi razširitve notranjega premera vetrovnika obnavlja statični tlak, kar poskrbi da tok ostaja brez turbulence. Za difuzorjem se nahaja elektromotor, ki poganja ventilator. Ventilator ustvarja sesalni učinek, zaradi katerega zrak izstopa iz vetrovnika [7].
Eden izmed sestavnih delov vetrovnika KIMO WT 180-3000 pa je krmilnik, ki ga prikazuje slika 3. Prižgemo ga s tipko START, ki zagotavlja toplotno zaščito elektromotorja in ugasnemo ga s tipko STOP. S krmilnikom lahko zaženemo ali ustavimo tudi delovanje elektromotorja, vendar šele ko mine 30 sekund po vklopu tipke START. To krmilimo z stikaloma RUN/STOP. Na samem krmilniku je zaslon, ki nam pove, s kolikšno močjo deluje motor v procentih. Krmilnik ima možnost tako ročnega (s potenciometrom) kot daljinskega (preko računalnika) upravljanja. To reguliramo s stikalom LOCAL/REMOTE.
Slika 3: Krmilnik vetrovnika (pogled od spredaj in zadaj) [6]
Metodologija raziskave
3.1.2
LDA merilni sistem
Merjenje z LDA (angl. Laser Doppler Anemometry) je brezdotična merilna metoda merjenja hitrosti tekočine v majhnem območju, ki ga imenujemo merilni volumen. Ta metoda omogoča merjenje z zelo visoko časovno ločljivostjo. Prav tako ima visoko merilno točnost ter velik merilni razpon. Z LDA lahko merimo več komponent hitrosti hkrati (le z več-komponentnim merilnim sistemom), prav tako pa lahko merimo tudi turbulentne tokove.
Metoda temelji na teoriji sipanja svetlobe in Dopplerjevem efektu [8].
Komponente LDA merilnega sistema in njihove karakteristike so podane v preglednici 3.2, shemo LDA sistema z vsemi komponentami in povezavami pa prikazuje slika 4.
Preglednica 3.2: Karakteristike LDA merilnega sistema [8]
LDA sonda
Izdelovalec ILA GmbH
Model LDV system fp50 shift/unshift
Valovna dolžina 532 in 561 nm
Moč Od 75 do 200 mW
Goriščna razdalja 500 mm
Merilna negotovost 𝑈𝛥𝑚𝑖𝑡𝑡 = 0,19% (𝐶𝐻2)
LDA krmilnik
Izdelovalec ILA GmbH
Model 2D LDA controller
Serijska številka 968
Modul za spektralno analizo Od 50 do 200 MHz, 8 bit
Vhodni signal Od +/- 100 mV do +/- 1 V
Pozicionirni sistem
Izdelovalec Isel Germany
Serijska številka 720087
Št. osi 3
Dolžina hoda 800 mm
Krmilnik pozicionirnega sistema
Izdelovalec ILA R&D GmbH
Model Traversiercontroller
Serijska številka 2506
Metodologija raziskave
Slika 4: LDA sistem [8]
3.2 Merilna oprema za merjenje pogojev toka zraka
Če želimo zajeti in zapisati vse veličine, ki so potrebne pri umerjanju merilnikov hitrosti zraka v vetrovniku, moramo v merilni sekciji meriti tudi pogoje v toku zraka. Pri omenjenem vetrovniku v ta namen uporabljamo digitalni merilnik KIMO transmitter C310, katerega dimenzije prikazuje slika 5. V merilniku je integrirano zaznavalo za absolutni tlak, dodatno pa je nameščeno tudi kombinirano zaznavalo za temperaturo in relativno vlažnost. Merilnik je priključen na računalnik z uporabo protokola Modbus [9].
Karakteristike zaznaval temperature, tlaka, relativne vlažnosti in hitrosti zraka, kot so merilno območje, merilna točnost, enote in resolucija so prikazane na slikah 6, 7, 8 in v preglednicah 3.3, 3.4, 3.5.
Metodologija raziskave
Slika 5: Dimenzije ohišja digitalnega prikazovalnika [9]
Slika 6: Tlačno zaznavalo [12]
Preglednica 3.3: Karakteristike tlačnega zaznavala [12]
SPI-2 pressure board
Merilno območje Od 800 do 1100 hPa
Merilna točnost ± 2 hPa
Enote in resolucija 0,1 mbar / 0,1 mmHG / 0,1 hPa
Metodologija raziskave
Slika 7: Zaznavalo temperature in relativne vlažnosti [10]
Preglednica 3.4: Karakteristike zaznavala temperature in relativne vlažnosti [10]
SHDI-150 Hygrometry/Temperature probe Merilno območje Od 5 do 95%RH
Od -40 do +180 ᵒC Merilna točnost Vlažnost:
- Točnost, ponovljivost, histereza, linearnost: ±1,5%RH (od 15 do 25ᵒC),
- tovarniška kalibracijska negotovost: ±0,88%RH.
Temperatura:
- ±0,3% merjene vrednosti Enote in resolucija 0,1 %RH/ 0,1 ᵒC
Slika 8: Vročežični anemometer [11]
Preglednica 3.5: Karakteristike vročežičnega anemometra [11]
SVS Hot Wire Probe
Merilno območje Od 0 do 30 m/s Od -20 do +80 ᵒC
Merilna točnost Hitrost zraka: 3 % merjene vrednosti in 0,03 m/s za hitrosti do 3 m/s, 3 % merjene vrednosti in 0,1 m/s za hitrosti nad 3 m/s
Temperatura: ± 0,3% merjene vrednosti Enote in resolucija 0,1 m/s / 0,1 ᵒC
Metodologija raziskave
3.3 Programsko okolje LabVIEW
Velik poudarek te diplomske naloge je bil na programiranju v programskem okolju LabVIEW, kjer smo izdelali program, ki zajema parametre LDA merilnega sistema skupaj s podatki o toku zraka in jih skupaj zapiše v novo datoteko.
LabVIEW ali Laboratory Virtual Instrument Engineering Workbench je platforma za oblikovanje sistema in razvojno okolje za vizualni programski jezik National Instruments.
Grafični jezik se imenuje ‘G’. Ta jezik je razvil LabVIEW in se običajno uporablja za zbiranje podatkov, nadzor instrumentov in industrijsko avtomatizacijo v različnih operacijskih sistemih vključno z Microsoft Windows, Linux in macOS. Zadnji različica programa je LabVIEW 2020, mi pa smo naredili svoj program v verziji LabVIEW 2017 [16].
LabVIEW programi se imenujejo VI (ang. Virtual Instruments). Vsak VI ima tri glavne komponente. Ena izmed komponent je okno, kjer izdelujemo tako imenovane blokovne diagrame (ang. Block diagram). Blokovni diagrami so produkt grafičnega programiranja.
Druga komponenta so uporabniški vmesniki, imenovani Front panel. Ti prikazujejo vhode (controls) in izhode (indicators) blokovnega diagrama. Tretja komponenta je tako imenovana povezovalna plošča (angl. connector pane), ki nam omogoča uporabo podprogramov (angl. subVI) v drugih programih. Povezovalna plošča je prikazana kot neka ikona z določenimi vhodi in izhodi.
4 Rezultati in diskusija
V tem poglavju je predstavljena CMC analiza merilnikov pogojev okolice. Prav tako bomo predstavili LabVIEW program za sinhronizacijo podatkov in opisali njegovo delovanje.
4.1 Določitev merilne zmogljivosti merilnikov
temperature, absolutnega tlaka in relativne vlažnosti
Merilno zmogljivost vseh merilnikov smo naredili v skladu z metodologijo iz poglavja 2.3.
Kalibracija merilne opreme za merjenje pogojev toka zraka je bila opravljena v LMPS na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, ki je akreditiran kalibracijski laboratorij pri Slovenski akreditaciji LK-015. Rezultati umerjanja so bili aproksimirani v odvisnosti od referenčne vrednosti:
𝐼𝑟𝑒𝑓_𝑓𝑖𝑡 = 𝐼𝑚− 𝑛 𝑘
(4.3)
- 𝐼𝑟𝑒𝑓_𝑓𝑖𝑡 je korigirana vrednost, - 𝐼𝑚 je povprečno kazanje merila,
- 𝑛 je začetna vrednost linearne značilnice med referenčnimi vrednostmi in povprečnim kazanjem merila,
- 𝑘 je smerni koeficient linearne značilnice med referenčnimi vrednostmi in povprečnim kazanjem merila.
Spremenljivka I predstavlja tlak, temperaturo ali relativno vlažnost. Negotovost aproksimacije je bila zatem ocenjena z uporabo enačbe (2.17).
Oceno časovnega lezenja smo naredili na podlagi preliminarnih meritev, opravljenih v okviru diplomske naloge [7].
Rezultati in diskusija
4.1.1
Merilnik relativne vlažnosti
Umerjanje merilka relativne vlažnosti je bilo izvedeno 6.8.2021 [13]. Rezultati umerjanja so prikazani v preglednici 4.1 in na sliki 9.
Preglednica 4.1: Rezultati umerjanja merilnika relativne vlažnosti [13]
Referenčna
Slika 9: Rezultati umerjanja merilnika relativne vlažnosti grafično [13]
Rezultati in diskusija
Na podlagi rezultatov umerjanja [13] je bila določena linearna funkcijska odvisnost med kazanjem merilnika (indeks m) in referenčno vrednostjo (indeks ref) relativne vlažnosti:
𝑟ℎ𝑚 = 0,9289 ∙ 𝑟ℎ𝑟𝑒𝑓− 1,5462 Negotovost zaradi aproksimacije znaša: 𝑢𝑎𝑝𝑟 = 0,29 % rh
Časovno lezenje je bilo ocenjeno na podlagi primerjave z rezultati preverjanja merilne opreme v [7], ki so predstavljeni v preglednici 4.2.
Preglednica 4.2: Rezultati starejšega umerjanja [7]
Referenčna
Ker se vrednosti primerjav merjenih in referenčnih točk starejšega umerjanja razlikujejo od novejšega umerjanja, lahko predpostavimo, da je lezenje v vseh točkah umerjanja enako, zato v enačbi (2.13) uporabimo povprečne vrednosti korekcij 𝑘𝑛𝑜𝑣𝑖 in 𝑘𝑠𝑡𝑎𝑟𝑖.
Povprečna vrednost novih in starih korekcij:
𝑘𝑠𝑡𝑎𝑟𝑖 = ∑𝑘𝑠𝑡𝑎𝑟𝑖,𝑖
Sedaj imamo vse potrebno za izračun merilne zmogljivosti merilnika relativne vlažnosti po enačbi (2.18), uporabljenega v okviru te diplomske naloge. Rezultati CMC analize so prikazani v preglednici 4.3.
Rezultati in diskusija
Preglednica 4.3: Rezultati CMC analize merilnika relativne vlažnosti Referenčna
Umerjanje merilka temperature je bilo izvedeno 6.8.2021 [14]. Rezultati umerjanja so prikazani v preglednici 4.4 in na sliki 10.
Preglednica 4.4: Rezultati umerjanja merilnika temperature [14]
Referenčna
Ker pa prihaja do nehomogenosti temperaturnega polja v merilni sekciji, tu upoštevamo še oceno vpliva pri uporabi 𝑢𝑢𝑝. Nekatera odstopanja merilnika temperature so znašala do nekaj desetink. To oceno izračunamo s pomočjo enačbe (2.15), kjer uporabimo:
𝛥𝐼𝑇 = 0,3 °𝐶.
Rezultati in diskusija
Linearna funkcijska odvisnost med kazanjem merilnika in referenčno vrednostjo temperature:
𝑇𝑚 = 0,9984 ∙ 𝑇𝑟𝑒𝑓 + 0,2193 Negotovost zaradi aproksimacije znaša: 𝑢𝑎𝑝𝑟 = 0,02 ᵒC
Časovno lezenje je bilo ocenjeno na podlagi primerjave z rezultati preverjanja merilne opreme v [7]. Za izračun lezenja oziroma drifta vzamemo povprečne korekcije.
𝑘𝑠𝑡𝑎𝑟𝑖 = −0,11 𝑘𝑛𝑜𝑣𝑖 = ∑𝑘𝑛𝑜𝑣𝑖,𝑖
5 = −0,18
5
𝑖=1
Rezultati CMC analize merilnika temperature so prikazani v preglednici 4.5.
Slika 10: Rezultati umerjanja merilnika temperature grafično [14]
Rezultati in diskusija
Preglednica 4.5: Rezultati CMC analize merilnika temperature Referenčna
Umerjanje merilka temperature je bilo izvedeno 2.8.2021 [15]. Rezultati umerjanja so prikazani v preglednici 4.6 in na sliki 11.
Preglednica 4.6: Rezultati umerjanja merilnika tlaka [15]
Referenčna
Rezultati umerjanja merilnika tlaka prikazujejo histerezo, ki pa jo zaradi minimalnega vpliva lahko zanemarimo.
Rezultati in diskusija
Slika 11: Rezultati umerjanja merilnika tlaka grafično [15]
Linearna funkcijska odvisnost med kazanjem merilnika in referenčno vrednostjo tlaka:
𝑝𝑚 = 0,9991 ∙ 𝑝𝑟𝑒𝑓+ 3,2445 Negotovost zaradi aproksimacije znaša: 𝑢𝑎𝑝𝑟 = 0,06 ℎ𝑃𝑎
Časovno lezenje je bilo ocenjeno na podlagi primerjave z rezultati preverjanja merilne opreme v [7]. Za izračun lezenja oziroma drifta vzamemo povprečne korekcije.
𝑘𝑠𝑡𝑎𝑟𝑖 = −2 𝑘𝑛𝑜𝑣𝑖 = ∑𝑘𝑛𝑜𝑣𝑖,𝑖
12 = −2,36
12
𝑖=1
Rezultati CMC analize za merilnik tlaka so prikazani v preglednici 4.7.
Rezultati in diskusija
Preglednica 4.7: Rezultati CMC analize merilnika temperature Referenčna
Določili smo merilne zmogljivosti merilnikov, katere smo v okviru te diplomske naloge uporabili za določitev pogojev okolice.
4.2 Opis programa in podprogramov
Program je uporaben pri sinhronizaciji parametrov zraka v vetrovniku, kar vključuje pogoje okolice, hitrost zraka in druge parametre. Program, ki smo ga izdelali v okviru te diplomske naloge, deluje s pomočjo dveh podprogramov, ki jih imenujemo sub-VI’s. Eden izmed teh podprogramov je komunikacija z digitalnim prikazovalnikom temperature, tlaka in relativne vlažnosti, ki se imenuje modbus. Drugi podprogram pa na podlagi pogojev okolice s pomočjo metode CIPM-2007 izračuna dejansko gostoto zraka v vetrovniku, ki je potrebna za korekcijo merilnikov hitrosti zraka kot sta Pitotova cev ali vročežični anemometer.
4.2.1
Podprograma (sub-VI)
V glavnem programu smo uporabili dva že predhodno narejena programa, katera lahko uvozimo v svoj glavni program. Enega izmed podprogramov smo tudi nadgradili.
V prvem podprogramu zagotavljamo komunikacijo z digitalnim merilnikom, ki nam na računalnik pošilja trenutne vrednosti temperature, tlaka in relativne vlažnosti znotraj merilne sekcije vetrovnika. Vendar te vrednosti niso ustrezno korigirane, zato smo na podlagi
Rezultati in diskusija
Linearne značilnice za vse tri merilnike so:
- temperatura: 𝑇𝑚 = 0,9984 ∙ 𝑇𝑟𝑒𝑓+ 0,2193
- relativna vlažnost: 𝑟ℎ𝑚 = 0,9289 ∙ 𝑟ℎ𝑟𝑒𝑓− 1,5462 - tlak: 𝑝𝑚 = 0,9991 ∙ 𝑝𝑟𝑒𝑓+ 3,2445
Ker imamo znane smerne koeficiente k ter začetne vrednosti n vseh treh linearnih značilnic, lahko te vrednosti upoštevaamo v podprogramu za korekcijo kazanja merilnikov. Slika 12 prikazuje korekcijo teh treh merilnikov znotraj programa LabVIEW.
Drugi podprogram ali sub-VI pa na podlagi korigiranih vrednosti pogojev okolice izračuna gostoto zraka po metodi CIPM-2007.
Slika 12: Korekcija merilnikov pogojev okolice
Rezultati in diskusija
4.2.2
Glavni program
Osnovna ideja glavnega programa je ta, da zbere vse podatke, ki so potrebni pri umerjanju nekega merilnika hitrosti zraka na enem mestu. Pri umerjanju dobimo zapis referenčnih vrednosti iz LDA merilnega sistema, preko komunikacije pa prejemamo korigirane vrednosti pogojev okolice. Vsakič, ko LDA merilni sistem zajame izmerek in ga zapiše v datoteko, ki jo hočemo prebrati, program zajame vse željene podatke in zraven vključi še pogoje okolice. Te zbrane podatke potem program zapiše v novo datoteko. Ko pa želimo umerjati nek merilnik hitrosti (npr. Pitotova cev, vročežični anemometer), moramo pa referenčne vrednosti primerjati z nekim kazanjem merila. Te vrednosti, ki jih prikaže merilo, ki ga umerjamo, je treba ob vsaki meritvi LDA merilnega sistema ročno zapisati v tabelo na uporabniškem vmesniku programa. Tako program v svojo datoteko izpiše še vrednosti kazanja merila.
Rezultat programa so zbrane in urejene referenčne in merjene vrednosti ter pogoji, v katerih smo opravljali meritve.
Delovanje programa, ki smo ga naredili v okviru te diplomske naloge, je opisano s pomočjo diagrama, ki ga imenujemo flowchart in je prikazan na sliki 13.
Rezultati in diskusija
Merilni sistem podatke o hitrosti zraka zapiše v *.ldv datoteko. Glavni program to datoteko uporabi kot datoteko, iz katere bere izbrane parametre. Zapis podatkov v tej datoteki je prikazan na sliki 14.
Slika 14: Primer datoteke, iz katere beremo podatke
Izpisani podatki si sledijo od leve proti desni in ti so zaporedna številka zajema podatkov, koordinate merjenja X, Y, Z, nato pa so naslednji podatki zapisani najprej za smer x in potem še za smer y. Ti so povprečna izmerjena hitrost v m/s, povprečna izmerjena turbulenca v %, povprečna izmerjena frekvenca v Hz, število veljavnih preletov ter razdalja med interferenčnimi ravninami v μm. V zadnjih stolpcih sta podana še datum in čas začetka in zaključka meritve v posamezni točki.
Uporabniški vmesnik programa ali tako imenovan front panel vsebuje vhode (controls) in izhode (indicators), ki jih program potrebuje za delovanje. Prikazan je na sliki 15.
Slika 15: Uporabniški vmesnik ali front panel glavnega programa
Rezultati in diskusija
Najprej je potrebno določiti iz katere datoteke bomo podatke brali, v katero datoteko bomo podatke, ki zajemajo hitrost zraka skupaj s pogoji okolice, pisali, ter v katero datoteko bomo pisali kazanje merila, katerega umerjamo.
Svetleča dioda (LED), ki se imenuje ‘updated!’, zasveti ob vsaki spremembi vhodne datoteke branja, zaradi česar se izvede celoten program enkrat. Stikalo zapisuj je ob zagonu programa že sklenjeno, saj se brez njega parametri zraka ne bodo izpisovali v novo datoteko, se pa bodo prikazali na uporabniškem vmesniku programa. Tipka ‘STOP!’ program zaustavi.
Okence, imenovano ‘Komponente’, zajema 6 stikal, s katerimi določamo, kateri parametri iz vhodne datoteke branja se bodo izpisovali v datoteko pisanja. Če stikalo ni sklenjeno, se namesto prebrane vrednosti izpiše ‘NaN’, kar pomeni not a number (slov. ni številka).
Značilnost merilnega sistema, na katerem izvajamo meritve je, da lahko v večih točkah hrakti zajema parametre zraka. Zato ob vsaki novi meritvi pritisnemo gumb ‘Naslednja točka’, ki kot prvi podatek v datoteki pisanja izpiše število meritve. Okence ‘indeks’ pa le pove, koliko meritev smo že izvedli.
Na uporabniškem vmesniku so prav tako prikazane korigirane vrednosti pogojev okolice ter dejanska gostota zraka v vetrovniku, katere dobimo s pomočjo podprogramov, ki skrbita za izračun gostote in komunikacijo.
Matrika ‘Izpis meritev’ prikaže vse zbrane podatke na enem mestu, ki se (če je gumb
‘Zapisuj’ vključen) pozneje zapišejo v svojo datoteko. V primeru umerjanja nekega merilnika hitrosti zraka pa uporabimo tabelo ‘Kazanje merila’. Ko program izpiše in zbere vse parametre, lahko mi iz merilnika hitrosti zraka prepišemo odčitek v tabelo na uporabniškem vmesniku. Ta se ob naslednji meritvi zapiše v svojo datoteko, ki je izbrana v okencu ‘Datoteka, kamor pišemo kazanje merila’. Tako imamo vse potrebno za umerjanje nekega merilnika zbrano na enem mestu.
Izpis podatkov v datoteko, kamor se izpisujejo hitrost zraka, pogoji okolice in ostali parametri (koordinate, število veljavnih preletov ali number of bursts, razdalja med interferenčnimi ravninami LDA ali fringe), je prikazan na sliki 16.
Slika 16: Primer datoteke z izpisanimi podatki
Rezultati in diskusija
Datoteka, kamor izpisujemo kazanje merila pri umerjanju, je prikazana na sliki 17.
Tako glavni program zajame podatke iz ene datoteke, jih uredi in zapiše v dve novi datoteki.
Ena prikazuje parametre zraka v merilni sekciji vetrovnika, druga pa je namenjena izpisu kazanja merila pri umerjanju.
Slika 17: Primer datoteke, kamor se izpisujejo vrednosti kazanja merilnika
5 Zaključki
1) Spoznali smo različne metode merjenja hitrosti zraka znotraj merilne sekcije vetrovnika ter na kakšen način napravimo ustrezno korekcijo, ki se nanaša na dejanske pogoje pri umerjanju.
2) Spoznali in uporabili smo model CIPM-2007 za določevanje dejanske gostote vlažnega zraka, ki ima lahko zelo velik vpliv na izmerjene vrednosti hitrosti zraka.
3) Izvedli in razložili smo CMC analizo merilnikov, s katerimi merimo pogoje okolice, kar zajema temperaturo, absolutni tlak ter relativno vlažnost. Določili smo merilno zmogljivost vsakega merilnika posebej.
4) Predstavili smo celotni merilni sistem ter vse pripadajoče komponente skupaj s programskim okoljem.
5) Ustvarili smo program, ki nam omogoča zajem in zapis vseh veličin pri umerjanju merilnikov hitrosti zraka, kar vključuje podatke iz LDA merilnega sistema in parametre, ki popisujejo pogoje okolice, saj imajo ti velik vpliv na sam rezultat.
Predlogi za nadaljnje delo:
V nadaljevanju je potrebno oceniti merilno negotovost gostote, ki je določena na podlagi izmerjenih parametrov. Prav tako bi lahko izmerjene parametre vizualno predstavili v obliki grafov za boljšo predstavo samih izpisanih parametrov v odvisnosti od časa.
Literatura
[1] Guidelines on the Calibration of Solid Anemometer Part 2: Thermal Anemometers, EURAMET Calibration Guide No. 25, Version 1.0 (02/2021).
[2] ISO 3966:2008, Section 8.2. Measurement of fluid flow in closed conduits.
[3] Guidelines on the Calibration of Solid Anemometers, EURAMET Calibration Guide No. 24, Version 1.0 (02/2019).
[4] A. Picard, R. S. Davis, M. Gläser, K. Fujii: Revised formula for the density of moist air (CIPM-2007). Metrologia 45 (2008), str. 149–155.
[5] G. Bobovnik: Merilna zmogljivost in medlaboratorijske primerjave. Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2020.
[6] WT180-3000 Wind tunnel: User manual, 2018.
[7] J. Letonje: Preverjanje merilnega sistema za določanje hitrosti zraka v vetrovniku:
diplomsko delo. Ljubljana, 2019.
[8] N. Hrušovar: Določanje homogenosti in stabilnosti tokovnega polja v merilni sekciji vetrovnika: magistrsko delo. Ljubljana, 2019.
[9] Multifunction Transmitter C 310: User manual, 2014.
[10] Temperature, hygometry, CO and CO2 probes for class 310 transmitters: Technical data sheet, 2014.
[11] Air velocity and temperature probes for class 310 transmitters: Technical data sheet, 2014.
[12] Accessories and interchangeable boards for class 310 sensors: Technical data sheet, 2014.
[13] Poročilo o umerjanju 21A02-34. Laboratorij za meritve v procesnem strojništvu (akreditiran laboratorij pri SA – LK-015). 2021.
[14] Poročilo o umerjanju 21A02-33. Laboratorij za meritve v procesnem strojništvu (akreditiran laboratorij pri SA – LK-015). 2021.
[15] Poročilo o umerjanju 21A01-11. Laboratorij za meritve v procesnem strojništvu (akreditiran laboratorij pri SA – LK-015). 2021.
Literatura
[16] What is LabVIEW? – NI. Dostopno na: https://www.ni.com/sl-si/shop/labview.html, ogled: 20.08.2021